In stoletje bo zardelo

Andrej Inkret
In stoletje bo zardelo. Kocbek: življenje in delo
Modrijan, zbirka Poteze 2011, 639 str.

Luka Lisjak Gabrijelčič

V slovenskem prostoru so resne in poglobljene biografije pomembnih zgodovinskih osebnosti velika redkost, zato je vsak poskus, da bi to pomanjkljivost vsaj deloma odpravili, vreden pohvale. To še toliko bolj velja, če gre za biografijo ene od najpomembnejših (na intelektualnem področju pa verjetno najpomembnejše) osebnosti, ki je oblikovala slovensko stvarnost minulega stoletja. Toda biografija Edvarda Kocbeka izpod peresa Andreja Inkreta je mnogo več kot prepotrebna zapolnitev nedopustne (in – če ne bi šlo za slovenske razmere – skoraj neverjetne) vrzeli v domači historiografiji in literarni zgodovini: je odlično napisana, premišljena in dodelana, predvsem pa berljiva knjiga, ki bi morala najti prostor na knjižnih policah slehernega slovenskega izobraženca ter sploh vsakogar, ki ga zanima slovensko 20.


Groza tipične najstniške izkušnje

Charles Burns
Črna luknja
Stripburger/Forum Ljubljana, 2021
380 strani, črno in belo, 23,5 x 17 cm

Igor Harb

Črna luknja se je v slovenskem prevodu znašla četrt stoletja po začetku izhajanja v serializirani obliki in petnajst let po izidu integralne različice, kar ni nujno slabost, saj je s tem ujela trenutek ponovnega vzpona zanimanja, popularnosti in preučevanja popularne kulture devetdesetih, ki je prisotna v koreninah zgodbe v vsem svojem grungeu. Hkrati je roman ob izidu leta 2005 naletel na mešane kritike, saj se je strip po desetletju izhajanja znašel v precej drugačnem, do njegove bizarnosti precej manj naklonjenemu okolju kot ob začetku. Čeprav je Črna luknja že od izdaje prvega zvezka imela kultni status v krogih blizu ameriški neodvisni stripovski sceni, pa so bile kritike v osrednjih medijih manj pozitivne.


Carlo Michelstaedter – filozof na meji

Carlo Michaelstedter

Miha Kosovel

Na judovskem pokopališču v Rožni Dolini pri Novi Gorici – pokopališču goriške judovske skupnosti, ki je v celoti izginila 23. novembra 1943 in pokopališče od takrat praktično ni več v uporabi – je redno obiskovan le en grob: to opazimo po kamenčkih, ki mu jih po judovski navadi obiskovalci puščajo na nagrobnem kamnu. To je grob komaj 23-letnega mladeniča, ki si je 17. oktobra 1910 s pištolo vzel življenje na svojem domu na Travniku, osrednjem mestnem trgu v Gorici, na isti dan, ko je dokončal in po pošti poslal na fakulteto v Firence svojo diplomsko nalogo z naslovom Prepričanje in retorika – delo, ki bo kmalu dobilo kultni status.


Hannah Arendt in evropski projekt

Peter Verovšek

Kriza evroobmočja in migracij predstavljata potencialno eksistenčne probleme za Evropsko Unijo. V času naraščajočega skepticizma, uperjenega proti ideji nadnacionalne integracije, je pomembno, da se spomnimo izvora tega projekta. Nadnacionalna integracija, kot jo v Evropi poznamo danes, je namreč zakoreninjena v izkušnji totalne vojne v prvi polovici dvajsetega stoletja. Evropsko gibanje je bilo, kljub vsem svojim problemom, uspešno pri integraciji različnih družb in ekonomij svojega kontinenta do te mere, da si nasilja med njenimi članicami skoraj ne moremo predstavljati. Po koncu dobe imperijev in kolonizacije je evropsko gibanje omogočilo majhnim narodom, da so preživeli kot samostojne entitete v vse bolj globaliziranem svetu velikih držav in mogočnih multinacionalih korporacij.


Vabilo k pisanju – Razpotja 46: Vesolje

Neznani avtor v Camille Flammarion, L’Atmosphère: Météorologie Populaire (Paris, 1888), Wikimedia Commons

Uredništvo

»Noben dogodek se ne more primerjati s tem dogodkom iz leta 1957, tudi cepitev atoma ne, in lahko bi bili domnevali, da ga bodo ljudje kljub zaskrbljujočim vojaškim in političnim okoliščinam, ki so ga spremljale, pozdravili z velikim veseljem. Toda čudno, veselje je umanjkalo in triumfa ni bilo zaslediti, pa tudi kakšnega občutka groze ne, ker zdaj z zvezdnatega neba na nas svetijo naši lastni aparati in orodja. Namesto tega je bila prva reakcija poseben občutek olajšanja, ker je bil ‘storjen prvi korak, da lahko pobegnemo iz zemeljske ječe.«.


Razpotja 44: Nacionalna država

Naslovnica: Adrijan Praznik

Uredništvo

DRŽA(VA)

Predvsem gre za vprašanje drže. Recimo: strumna drža, resen pogled naravnost predse s fokusom na horizontu, orošeno oko, roke so sklenjene na hrbtu, pripravljene na salutiranje. Ali pa: ravno tako strumno, morda še malo bolj izbočenih prsi, le da z jeznim obrazom in pogledom, roka (ali obe) je dvignjena v pest, nemara še z iztegnjenim sredincem.

To sta dve ekstremni, toda kar tipični drži ljudi, ko se je treba opredeliti do nacionalne države.

Ta dvoznačnost države je v resnici notranja, izhaja že iz samega pojma. Namreč, nacionalna država si je svoj status samoumevnosti pridobila na podlagi tega, da je naravna.


Krvava bela rasa

Foto: Zasedba Tenochtitlana, konec 17. stoletja, Public Domain / Wikipedia

Blaž Kosovel

David E. Stannard
Ameriški holokavst – Osvajanje Novega sveta
Prevod: Zoja Skušek (prvi zvezek), Irena Duša (drugi zvezek)
Založba *cf., Ljubljana 2018

»Tri majhne ladje so iz pristanišča Palos izplule ‘pol ure pred sončnim vzhodom’, je 3. avgusta v svoj dnevnik zapisal Kolumb, ‘in izbrale smer proti Kanarskim otokom’, na poti pa so naletele na zadnje jude, ki so jih z zamudo zgnali na ladje in izgnali iz domovine. Ta majcena razbojniška flota, predstavnica skoraj povsem obubožane države s sramotno cerkvijo, je odplula na svojo imperialistično in sveto misijo.


Komu učiteljska zbornica?

Foto: Pixabay

Objavljamo odprto pismo treh učiteljev ob njihovem izstopu iz Učiteljskega združenja Slovenije.

Jana Bučar, Andrej Jelen, Andreja Vetrih Humar

Namenoma se ne sprašujemo, čemu učiteljska zbornica, saj bi vprašanje sugeriralo, da bomo iskali smotrnost in dobrobit institucije v podporo učiteljem. Kar smo kot aktivni člani Učiteljskega združenja Slovenije (UZS) do sedaj zaznali in premislili ob prizadevanjih različnih akterjev za njeno ustanovitev, je mogoče predvidevati, da bi zbornica bila le še ena interesna, strankarsko profilirana institucija, ki ne bi dajala učiteljem ugleda, temveč ravno obratno, pokrivala bi polje šolstva, ki je sedaj avtonomija učiteljev.