Tomaž Pipan

Odgovor na vprašanje o vesolju, življenju insploh o vsem naj bi bil 42. Po Douglasu Adamsu v kultnem Štoparskem vodniku po galaksiji je bila celotna Zemlja zgrajena z namenom razvozlati vprašanje, odgovor na katerega je kriptično kartezičen. V tragikomični paraboli sodobnega sveta se v klasični anglosaški tradiciji poleg kopice smeha skriva zelo praktičen odgovor na vprašanje, kaj je življenje. In sicer da ga je preprosto treba živeti in doživeti, da se ga razume. Z vprašanjem o pomenu mesta je podobno, saj lahko mesto vidimo kot velikanski eksperiment življenja, ki odstira pogled na vrsto biti, ki jo to mesto poraja. Tako nam osvetljuje vprašanje družbenega ustroja – kdo ima dostop do mesta in svobodo do odločanja o mestu.

Ana Geršak

Poletje je udarilo s polno (so)paro, dolgi, lenobni popoldnevi pa so nadvse primerni za epizodična branja o – klimatskih spremembah, otroških strahovih in (neuspelih) družbenih sprevračanjih. Vse napisano v primerno plažno berljivem tonu, se razume. Poletje pač terja svoj davek. In ker je tokratna številka Razpotij posvečena tematiki mesta, ni odveč razmisliti o kakšnem obmorskem sprehodu po znano-neznanih robovih Trsta, Benetk in – zakaj pa ne? – Odese! Poleg običajne predstavitve zanimivih založniških novosti nas tokrat torej čaka še tematsko razpraševanje arhivov. Torej le veselo pot pod prste!

*

Jan Morris: Trst in kaj pomeni nikjer
Prevod: Staša Grahek
Cankarjeva založba, Ljubljana 2011 (Zbirka S poti)

Ko o Trstu govori Jan Morris, postane njuna zveza emblematična.

Janez Janša
Noriško kraljestvo. Beli panter.
Nova obzorja, Ljubljana 2014

Peter Karba

Nekje proti koncu lanskega dela je napovedovano zares postalo, Janez Janša je izdal svojo novo knjigo Noriško kraljestvo. Beli panter. Ob že precej zajetnem avtorjevem opusu, ki pretežno vključuje popisovanje pred, med in poosamosvojitvenih dogajanj v Sloveniji, knjiga v javnosti žanje posebno zanimanje, saj se predstavlja kot zgodovinski roman, ki je prostorsko in časovno umeščen na delu današnjega ozemlja Republike Slovenije med leti 200 do 175 pr. n. št..

Skozi poglavja se zdi, da je roman zgodba o odraščanju Lana iz plemena Karnov v času ustanovitve Noriškega kraljestva.

Ana Reberc

»Kaj je prijateljstvo?« sprašuje psihologinja otroke. Mlajši kot so otroci, lažje je razumeti, kdo je njihova prijateljica in zakaj. V zgodnji starosti je dovolj, da zgolj opazujemo igro. Starejša kot si, več je kriterijev, s katerimi opišeš, da prijateljstvo potrebuje vzajemno zaupnost, lojalnost in razumevanje ter skupne interese. Psihologija potem te kriterije umesti v shemo in stopnje, da se lahko o temeljnem socialnem razvoju človeka pogovarja brez subjekta, samo še v številkah in opisih. Iz tega potem pridejo zdravorazumsko jasni povzetki, da imamo prijatelje, ki so nam podobni – v starosti, vedenju, spolu, kar lahko iz psihološke omejenosti po smislu razširimo na podobnost kulture in jezika.

Eva Mahkovic

It’s already hard enough to tell the truth to oneself, je napisala Iris Murdoch (o tem zoprnem, nedefiniranem, spremenljivem, nemogočem, mučno, a s takim navdušenjem idealiziranem pojmu, resnica, je gotovo še mnogo ljudi zapisalo podobne stvari). V naslednjem tekstu zelo egocentrično govorim o sebi: o svojem odnosu do družabnih omrežij (in potem avtobiografske literature) in o svojih poskusih (celo odvisnosti od) upovedovanja sebe preko njih.

Družabna (družbena? socialna?) omrežja so že po svojem nazivu namenjena komunikaciji, drugemu in njegovemu pogledu, višanju statusa. Na instagramu slikamo (vsaj večina nas) drobce svojih življenj, ki so tako ali drugače idealizirani – tudi če so treš ali estetika grdega.

Nassim Nicholas Taleb: Protikrhko
Antifragile: Things That Gain From Disorder
Random House, New York 2012

Aljoša Kravanja

Nicholas Nassim Taleb je mislec, trader, filozof verjetnosti in intelektualni postopač. Po poreklu je Mediteranec, po temperamentu prav tako. Veliko pišejo o njegovih polemikah in politiki (njegove tarče in zavezništva so pogosto presenetljiva: nasprotuje IQ testom, včasih podpira Trumpa, vedno Asada, smeši Pinkerja in Dawkinsa itd.). Nekoliko manj pišejo o Talebovih knjigah – ta članek bo popravil to nesorazmerje. Taleb je pred kratkim znova izdal svoje knjige kot zbirko, imenovano Incerto. V tem članku bom pisal o eni od knjig v tej zbirki – Antifragile:_Things That Gain From Disorder oziroma Protikrhko: reči, ki uspevajo v neredu, prvič izdani leta 2012.

Marko Klavora

Davidov oče Mišo in mama Nevenka sta se spoznala na študiju v Ljubljani. Oče je bil iz Jagodine, mesta v Srbiji. Ker v Beogradu ni bilo študija metalurgije, jo je vpisal v Ljubljani. Mama je študirala psihologijo in italijanščino ter se je občasno vračala domov na Most na Soči. Zaljubila sta se na študentski zabavi. Ker je imel Mišo štipendijo tovarne 14. oktober iz Kruševca, se je po dokončanju študija moral vrniti nazaj. Tam sta dobila stanovanje, kjer se je rodil David, na Vidov dan 1962.

Martin Hergouth

Decembrske volitve v Britaniji so bile kot zbodljaj, ki je v primernem tonu zaključil desetletje. Spomnimo se njegovega začetka. Desetletje se je že začelo v krizi, toda ta kriza ni bila brez upanja: to je bila »njihova« kriza in proti »njim« se je vsepovsod dvigovalo ljudsko vrenje: po arabskih, evropskih in ameriških trgih. Družabna omrežja so bila sveža zadeva in v zraku je visela obljuba »twitter revolucij«, torej ideja, da bodo nove komunikacijske tehnologije nudile infrastrukturo za nov, transparentnejši in egalitarnejši način kolektivnega organiziranja in javnosti nasploh.

Splošno nezadovoljstvo, internetna komunikacija, trikotnik ZDA-Evropa-Bližnji vzhod: do konca desetletja so se ti isti elementi sestavili v bistveno bolj morasto konfiguracijo.