Nezdrava psihologija

Slika: Pixabay

Ana Reberc

V zahodni, individualni psihologiji, kjer dominira Ameriško psihološko združenje APA, opredelitev duševnega zdravja ne zajema zgolj odsotnosti duševnih motenj, temveč tudi duševno blagostanje: stanje, v katerem posameznik uresniči lastne sposobnosti, se je zmožen soočati z običajnimi stresnimi dogodki, zmore učinkovito delati in prispevati svoji skupnosti. Znana definicija Svetovne zdravstvene organizacije, ki duševno zdravje definira kot kombinacijo bioloških, okoljskih in družbeno-ekonomskih dejavnikov, je sicer v psihologiji vse bolj razširjena, toda najpogosteje ostaja zgolj na papirju oziroma jo najdemo v pavšalnih razlagah nepojasnjene variance v empiričnih raziskavah.


Valtònyc – »Sem drugi najbolj osovražen človek v Španiji, za Puigdemontom.«

Luka Lisjak Gabrijelčič

»Ne izgledaš kot terorist,« so besede, s katerimi ga pozdravim na dogovorjenem kraju v bruseljski četrti Schaerbeek. Toda prizemljeni mladenič, ki mi smeje odzdravi v nezamenljivem naglasu svoje rodne Majorke, je pravnomočno obsojen za terorizem. Pred letom dni se je s pobegom, vrednim filmskega scenarija, iz Španije zatekel v Belgijo. Oblasti so za njim izdale zaporni nalog, ki pa so ga belgijska sodišča zavrnila. Petindvajsetletni raper Josep Arenas, znan pod umetniškim imenom Valtònyc, se je tako znašel v pravnem limbu: v prestolnici EU živi kot svoboden državljan, vendar ne sme zapustiti Belgije; v Španiji velja za zločinca najnevarnejše vrste.


Cepite se!

Shod proticepilske zveze Kanade, 1919 (vir: Wikimedia Commons/City of Toronto archives)

Danijela Tamše

Zadnji dan decembra 2019 je bila kitajska nacionalna pisarna Svetovne zdravstvene organizacije obveščena o primerih pljučnice neznanega izvora, ki se je pojavila v hubejskem Wuhanu. Kmalu je postalo jasno, da se v nasprotju s sorodno inačico koronavirusa, ki se je pojavila novembra 2002, novi koronavirus predvsem zaradi dolge inkubacijske dobe in asimptomatskih okuženih širi neprimerno hitreje. Manj kot tri mesece pozneje je SZO razglasila pandemijo. V Sloveniji smo prvi primer zabeležili na začetku marca.

Manj kot leto dni pozneje imamo cepivo; imamo celo več cepiv.


Razpotja 42: Meso

UREDNIŠTVO

Besede in meso

V zadnjih letih se z naraščajočo intenzivnostjo izpostavlja kontroverznost mesa kot hrane. Najpogosteje se to navezuje na skrb za pravice živali ali vprašanja okoljske vzdržnosti;, nas pa bo tokrat zanimal sam fenomen mesa, ki je, tako menimo, kontroverzen že sam po sebi. Ob vsej nabitosti prehranskih nasprotij se vegani/vegetarijanci in mesojedci vendarle okoli nečesa strinjajo: da meso ni navadna hrana. Kot mesojedec lahko slutiš vir odpora, ki odvrača vegana/vegetarijanca; le da to skoraj-ogabnost pretvoriš v užitek.

Z mesom ni nikoli vse čisto prav. Očitno gre za substanco, do katere ne moremo zavzeti nevtralnega odnosa.


Dve vrsti retorike in struktura politične (ne)reprezentacije

Članek je bil napisan in prvič objavljen spomladi 2017

Ilustracija: Jan Sedmak

Martin Hergouth

Retorika pomeni veščino javnega govora; toda obenem se je drži madež zla: potvorjenosti, zavajanja, manipulacije, vnašanja iracionalnega v javno življenje in odločanje. Za sodobno zavest sicer ni povsem izgubila sijaja, ko gre za elegantno izpeljano zdravico ali pa brezhibno gladko predstavitev novega tehnološkega gadgeta, toda retorika v eminentnem smislu političnega voditeljstva je bila nepopravljivo zaznamovana s podobami govorov Hitlerja ali Mussolinija ipd.

Danes smo (spet) soočeni s politično situacijo, ki že vsaj kako leto nosi močan značaj lomljenja, s serijo dogajanj – Brexit, Trump, ipd.


Vabilo k pisanju – Razpotja 43: Podoba

Velazquez, Spletične

Uredništvo

19. septembra 2005 je danski dnevnik Jyllands-Posten objavil 12 risb preroka Mohameda, kar je v delu islamskega sveta sprožilo val ogročenja in protestov, medtem pa so podporniki objave branili z načelom svobode govora. Tovrstni spori trajajo že dalj časa, a čas informacijske dobe omogoča, da lahko upodobitev Mohameda v marginalnem časopisu v kratkem času sproži globalni odziv, viralne so podobe. Koran prepoveduje idolatrijo, a določene interpretacije (fatve) znotraj islama gredo v smer, da to pomeni kakršnokoli upodabljanje, medtem ko idolatrija pomeni predvsem določeno versko ravnanje, kjer se prepoveduje enačenje določenega predmeta, osebe ali pojma z bogom.


Začnimo s smejalnim bojkotom, končajmo @fullyautomatedluxuryfeministcommunism

Shulamith Firestone: Dialektika spola – Zagovor feministične revolucije
Ljubljana, 2019
Prevod in spremna beseda: Katja Čičigoj
Založba *cf

Pia Brezavšček

Ali pa – začnimo raje s koncem: tako s koncem knjige, o kateri bomo govorili, kot z vsebino konca knjige, torej koncem (predfeministične) zgodovine, ki bo mogoča šele po feministični revoluciji. Vsaka prava pot dovršitve dialektike spola, vsaka prava feministična revolucija, kakor si jo je predstavljala avtorica obravnavanega besedila – leta 1970, ko je bilo delo izdano, komaj 25 letna ameriška slikarka, aktivistka in feministka judovskega porekla Shulamith Firestone – mora upoštevati naslednje predpostavke: narediti je treba konec ženskemu suženjstvu lastni biologiji, ekonomski odvisnosti žensk in otrok od moških, doseči je treba popolno integracijo žensk in otrok v širšo družbo, nujna je tudi seksualna svoboda.


Zakaj Nova Gorica – Evropska prestolnica kulture 2025?

Članek je bil napisan jeseni 2017.

Neda Rusjan Bric

Leta 2025 bo eno od slovenskih mest dobilo naziv Evropska prestolnica kulture. Ta prestižni naslov, ki za mesto in okolico pomeni prepoznavnost v evropskem prostoru, bo do leta 2025 prejelo že okoli 70 evropskih mest. Kaj naziv Evropska prestolnica kulture (EPK) sploh prinaša in zakaj smo se v letu, ko praznujemo 70 letnico ustanovitve našega mladega mesta, začeli v Novi Gorici pripravljati na kandidaturo za ta bleščeči naziv (in izziv)?

Prva misel povprečnega prebivalca našega mesta ob pojmu »prestolnica kulture« je: »Ali res potrebujemo več kulture in umetnosti?« – pri čemer se osrednja bojazen seveda vrti okoli denarja in sredstev, ki naj bi jih mesto za to namenilo.