Uredništvo

Kje smo danes z nacionalno državo? Zdi se, da v nekakšnem zgodovinskem pregibu. Nazadnje, ko smo vedeli, kje smo z zgodovino – namreč, da je je konec –  je nacionalna država še štela med reči, ki so ta konec preživele; toda ne na način, da bi se jo še smelo jemati preveč resno. Razumeli smo o jo bolj ali manj kot najmanj vsiljiv okvir političnega življenja, sicer pa naj bi svoje pristojnosti zlagoma preložila navzdol in navzgor: na nepolitične tržne in civilnodružbene institucije, ter na institucije mednarodnih povezav. 

Kot še toliko drugih stvari, danes vsega tega ne vemo več tako trdno. V preteklem desetletju so se vrstili upori, uperjeni proti transnacionalnemu globalnemu redu, ki so se sklicevali na nacionalno državo – Brexit, Trump, vrsta drugih bolj ali manj uspešnih populističnih evroskeptičnih projektov – ideja močna nacionalne države je ponovno našla mesto na desnem političnem polu.

Aljaž Škrlep

‘V začetku je bila Beseda.’ Zakaj je temu tako, očka?
~ Mali mož v filmu Žrtvovanje (1986) Andreja Tarkovskega

Zakaj – film?

O filmu je Dušan Pirjevec napisal eno samo razpravo z naslovom Kriza, ki jo je objavil leta 1973 v filmski reviji Ekran. Vprašanje je torej, zakaj se lotiti teme, ki ji je sam avtor posvetil zgolj eno samcato sedem strani dolgo razpravo in torej ni zasedala omembe vrednega mesta v Pirjevčevi bibliografiji. Eden izmed razlogov je gotovo ta, da je ta članek nastal kot osnova za simpozij o Dušanu Pirjevcu, ki se je zgodil junija 2017 v Kromberku. In ko govorimo o Pirjevcu, smo seveda v mislih vedno tudi v Novi Gorici, takratnem Solkanu, torej na samem obrobju slovenskega ozemlja.

Daniela Dvořáková
BARBARA CELJSKA: ČRNA KRALJICA
Prevod: Andrej Rozman
Celjska Mohorjeva družba
Celje, 2019

Luka Lisjak Gabrijelčič

Čeprav so njihove zvezde invocirane v slovenskem grbu, zgodovina Celjskih grofov pri nas še vedno ni zasidrana v javni zavesti. Kljub bogati historiografiji (med klasiki omenimo Milka Kosa, med sodobniki Petra Štiha in Rolando Fugger Germadnik) je zgodba o njihovem vzponu in padcu še vedno zavita v mit – bodisi pozitiven bodisi negativen. Knjiga Barbara Celjska. Črna kraljica (1392–1451). Življenjska zgodba ogrske, rimsko-nemške in češke kraljice, ki je nedavno izšla pri celjski Mohorjevi družbi, utegne pomembno prispevati k preseganju te vrzeli.

Martina Delpiccolo

Vsaka kuga ima svoje mesto. Epidemije, ki so zaznamovale človeško zgodovino, so se še posebno rade spravljale na urbana središča, torej kraje z največjo gostoto prebivalstva in največ možnostmi za stike in širjenje, pa tudi s slabimi higienskimi razmerami, tako da so po mestih pogosto tudi dobile imena. Epidemiji iz leta 1348 zato rečemo tudi firenška kuga, tisti iz leta 1630 pa milanska. Kuge smo poimenovali tudi po slavnih pisateljih, ki so pisali o njih. Tako je firenška kuga postala znana kot »Boccacciova«, milanska pa kot »Manzonijeva kuga«.

Zoran Smiljanić in Ivan Smiljanić
ČRNI PLAMEN
Založba ZRC SAZU
Ljubljana, 2020

Bojan Albahari

Niso vsi dogodki iz zgodovine tudi zgodovinski dogodki. Preteklost je namreč podobna dolgi ploski premici, ki jo le tu in tam prekinejo določena dejanja in dogodki, ki dotedanji vektor pomembno spremenijo in zaznamujejo kasnejše dogajanje. A šele ko stroka in zainteresirana javnost te dogodke označita za pomembne ali prelomne, postanejo ti dogodki tudi zgodovinski dogodki. Eden takšnih dogodkov je, vsaj za slovensko narodno skupnost, požig slovenskega Narodnega doma leta 1920 v Trstu.

Risarja in soscenarista Zorana Smiljanića poznamo kot vnetega kronista in reprezentatorja takšnih (pa tudi bolj banalnih, a nič manj pomenljivih) zgodovinskih dogodkov.

Ana Reberc

V zahodni, individualni psihologiji, kjer dominira Ameriško psihološko združenje APA, opredelitev duševnega zdravja ne zajema zgolj odsotnosti duševnih motenj, temveč tudi duševno blagostanje: stanje, v katerem posameznik uresniči lastne sposobnosti, se je zmožen soočati z običajnimi stresnimi dogodki, zmore učinkovito delati in prispevati svoji skupnosti. Znana definicija Svetovne zdravstvene organizacije, ki duševno zdravje definira kot kombinacijo bioloških, okoljskih in družbeno-ekonomskih dejavnikov, je sicer v psihologiji vse bolj razširjena, toda najpogosteje ostaja zgolj na papirju oziroma jo najdemo v pavšalnih razlagah nepojasnjene variance v empiričnih raziskavah.

Danijela Tamše

Zadnji dan decembra 2019 je bila kitajska nacionalna pisarna Svetovne zdravstvene organizacije obveščena o primerih pljučnice neznanega izvora, ki se je pojavila v hubejskem Wuhanu. Kmalu je postalo jasno, da se v nasprotju s sorodno inačico koronavirusa, ki se je pojavila novembra 2002, novi koronavirus predvsem zaradi dolge inkubacijske dobe in asimptomatskih okuženih širi neprimerno hitreje. Manj kot tri mesece pozneje je SZO razglasila pandemijo. V Sloveniji smo prvi primer zabeležili na začetku marca.

Manj kot leto dni pozneje imamo cepivo; imamo celo več cepiv.