Uredništvo

19. septembra 2005 je danski dnevnik Jyllands-Posten objavil 12 risb preroka Mohameda, kar je v delu islamskega sveta sprožilo val ogročenja in protestov, medtem pa so podporniki objave branili z načelom svobode govora. Tovrstni spori trajajo že dalj časa, a čas informacijske dobe omogoča, da lahko upodobitev Mohameda v marginalnem časopisu v kratkem času sproži globalni odziv, viralne so podobe. Koran prepoveduje idolatrijo, a določene interpretacije (fatve) znotraj islama gredo v smer, da to pomeni kakršnokoli upodabljanje, medtem ko idolatrija pomeni predvsem določeno versko ravnanje, kjer se prepoveduje enačenje določenega predmeta, osebe ali pojma z bogom.

Shulamith Firestone: Dialektika spola – Zagovor feministične revolucije
Ljubljana, 2019
Prevod in spremna beseda: Katja Čičigoj
Založba *cf

Pia Brezavšček

Ali pa – začnimo raje s koncem: tako s koncem knjige, o kateri bomo govorili, kot z vsebino konca knjige, torej koncem (predfeministične) zgodovine, ki bo mogoča šele po feministični revoluciji. Vsaka prava pot dovršitve dialektike spola, vsaka prava feministična revolucija, kakor si jo je predstavljala avtorica obravnavanega besedila – leta 1970, ko je bilo delo izdano, komaj 25 letna ameriška slikarka, aktivistka in feministka judovskega porekla Shulamith Firestone – mora upoštevati naslednje predpostavke: narediti je treba konec ženskemu suženjstvu lastni biologiji, ekonomski odvisnosti žensk in otrok od moških, doseči je treba popolno integracijo žensk in otrok v širšo družbo, nujna je tudi seksualna svoboda.

Članek je bil napisan jeseni 2017.

Neda Rusjan Bric

Leta 2025 bo eno od slovenskih mest dobilo naziv Evropska prestolnica kulture. Ta prestižni naslov, ki za mesto in okolico pomeni prepoznavnost v evropskem prostoru, bo do leta 2025 prejelo že okoli 70 evropskih mest. Kaj naziv Evropska prestolnica kulture (EPK) sploh prinaša in zakaj smo se v letu, ko praznujemo 70 letnico ustanovitve našega mladega mesta, začeli v Novi Gorici pripravljati na kandidaturo za ta bleščeči naziv (in izziv)?

Prva misel povprečnega prebivalca našega mesta ob pojmu »prestolnica kulture« je: »Ali res potrebujemo več kulture in umetnosti?« – pri čemer se osrednja bojazen seveda vrti okoli denarja in sredstev, ki naj bi jih mesto za to namenilo.

Članek je bil napisan marca 2020.

Tomaž Zaniuk

Začasna odprava in ukinitev javno-kulturnega življenja zaradi soočanja s pandemijo COVID-19 bo na celotnem področju umetnosti in kulture pustila daljnosežnejše posledice od samega trajanja izrednih in začasnih ukrepov za zajezitev širjenja okužb, saj tako povrnitev občinstev kot obuditev kulturnega trga ob vnaprej gotovem zastoju gospodarstva, povečani brezposelnosti in posledično manjšemu javnemu financiranju vendarle tudi v državi Sloveniji nista povsem samoumevna.

Simon Malmenvall

Bizantinska ali romejska državna ideja, ki je svoje bistvene značilnosti ohranjala in poglabljala v tisočletnem loku od 5. do 15. stoletja, je slonela na dvojnem temelju: na osebi cesarja in na krščanski veri v njeni vzhodni oziroma pravoslavni obliki. Ta temelja, ki ju lahko imamo za nosilca bizantinske samobitnosti in vira vseh drugih družbenih hierarhij, sta med drugim zaslužna za predstavo o deklarativni nadrejenosti Bizanca celotnemu pravoslavnemu krščanskemu svetu. Glavna oseba, ki je utelešala povezanost krščanskih ljudstev in njihovih dežel, je bil bizantinski oziroma, kakor se je sam označeval, rimski ali romejski cesar.

Miha Kosovel

Knjiga Čefurji raus je predstavljala neke vrste prelomnico: s tem, ko je izkušnjo potomcev priseljencev v ljubljanskih Fužinah in njihov jezik dvignila v nacionalno literaturo, je v nekem smislu, v tistem še zadnjem optimističnem letu pred krizo, dovršila neke vrste simbolno integracijo. Avtor knjige Goran Vojnović je tako dosegel dvoje: po eni strani je dvignil jezik fužinskih ulic v visoko slovensko literaturo; po drugi pa je vključil izkušnjo slovenskih povojnih priseljencev in njihovih v Sloveniji rojenih potomcev v slovensko nacionalno zgodovino . Izraz čefur je po tem v veliki meri izgubil nacionalni naboj in začel izražati bolj kot ne določeno subkulturo.

Simona Škrabec

V letalu, s katerim se vračam iz Mehike v Evropo, berem Sprachgitter Paula Celana v katalonskem prevodu Arnaua Ponsa. Že na prvi strani se ustavim, kot bi me besede pribile ob tla, oblije me nekakšna čudna mrščavica. Le nekaj ur je minilo, kar sem se poslovila od udeležencev pisateljskega srečanja v Chiapasu. Med toplimi latinskimi objemi sem se za trenutek zapletla v pogovor s Ciceronom Aguilarjem. Omenjeni glasbenik je bil namreč eden od pobudnikov čudovitega projekta, ki je omogočil, da smo se v San Cristóbalu de las Casas srečali literati, ki v Južni Ameriki ustvarjajo v jezikih staroselcev, in raziskovalci, ki kakor sama preprosto ljubimo jezikovno raznolikost.

Martin Hergouth

Že nekaj časa vemo, da živimo v izrednih časih. Sredinski konsenz se razkraja, z vseh strani mu, se zdi, grozijo razne jezne radikalne ideje ljudi, ki se v sistemu ne znajdejo prav.

Nemčija je bila zadnja od velikih sil Zahoda, kjer politični sistem ni doživel večjih pretresov in so normalne sredinske stranke ohranile hegemonijo. Tudi koronaodziv ostaja med uspešnejšimi. Toda prav v Nemčiji se je konec avgusta pripetil eden vpadljivejših protestov v zvezi s koronakrizo – 31. avgusta so protestniki naskočili kar Reichstag. Pozornost je vzbudilo predvsem dejstvo, da je bila večina najbolj zagretih odeta v dovolj sumljivo rdeče-bele-črno barvno kombinacijo (sicer razporejeno v zakonsko še dopustne vzorce cesarske zastave).