Dnevni arhiv: 15. junija, 2017


Poti in stranpoti retorike

Primož Turk

Nemara bi veljalo začeti razmislek o retoriki z zanimivim dejstvom: skoraj vsi antični spisi o retoriki so nosili naslov technê rhêtorikê. Kako to razumeti in, najprej, kaj je mišljeno s technê? Če si pomagamo z Aristotelom, bi technê najprej veljalo razločiti od vrline (areté). Zlasti v Nikomahovi etiki Aristotel razgrne, kaj misli s tem pojmom. Vrline deli na dvoje: na razumske in etične. Etične vrline so za Aristotela tiste vrste zadržanj (človekova drža, naravnanost do sveta), ki človeku omogočajo, da dobro deluje, kar pomeni, da s svojim delovanjem stori nekaj dobrega za ljudi. Dalje nam etične vrline omogočajo, da delujemo v skladu z dobrimi smotri; sami smotri pa se nam zastavijo v skladu z našimi etičnimi vrlinami.


Izšla je 27. številka Razpotij. tema: RETORIKA

UVODNIK

Pred leti sem spremljal poročilo o grozljivi nesreči. Vidno pretresena priča je s tresočim glasom opisovala tragedijo – in iz njenih ust se je valil en kliše za drugim. Občutki in podobe, ki jih je hotela posredovati, so bili nedvomno pristni, a pričevanje je izzvenelo kot scenarij cenene žajfnice.

Kolikokrat se nam je zgodilo podobno? Ko smo jezni, iz nas privrejo najbolj kodificirane formule – žaljivke –, zadovoljstvo izrazimo z naborom kakšnega pol ducata besed: super, krasno, fantastično … tremendous. Jezik nas lahko razveseli, razbesni, razžalosti, nekaj v ihti navrženih izjav lahko botruje desetletjem zamer in ena sama dobra beseda zmore – še en kliše – odkleniti tisoč vrat.