Prva stran


Jordan B. Peterson: »Ideologija domneva, da bi del zgodbe moral biti celotna zgodba«

Pogovarjal se je Luka Lisjak Gabrijelčič


Jeseni leta 2016 vas je nasprotovanje pravno predpisani rabi spolno nevtralnih zaimkov na Univerzi v Torontu izstrelilo v javno sfero. Bi lahko pojasnili to kontroverzo?

V Kanadi se je zgodila vrsta zakonodajnih odločitev, ki so hotele dodati spolno identiteto in izražanje spola na seznam zaščitenih skupin v raznih rubrikah kanadskega zakonika o človekovih pravicah, tako na ravni provinc kot na zvezni ravni. Ugovarjal sem takšni razširitvi na zvezni ravni, iz več razlogov. Najmočnejši od njih je bilo dejstvo, da je bila med smernicami zapisana tudi zahteva po rabi nekaterih spolno nevtralnih zaimkov za transspolne osebe, ki naj bi postala obvezna.


Igor Guardiancich: Kratka zgodovina slovenskega zatona

.Igor Guardiancich.

.

.»Nisem imel ustreznega kritja za tolikšen posel. Samo svojo hišo, nekaj sto tisoč evrov, premeten poslovni načrt in svoj ugled

Bine Kordež za New York Times, o 350 milijonih, izposojenih za prevzem Merkurja

.
Zgodba o slovenski gospodarski recesiji, katere razsežnost in dolgotrajnost sta presenetili mnoge poznavalce srednjevropskega prostora, je zanimiva predvsem zato, ker sta se v njej združila dva ločena pojava: na eni strani problem nedokončane postsocialistične tranzicije, na drugi krizna dinamika, kakor smo jo lahko spremljali v večini perifernih držav evroobmočja. Prepletenost obeh vidikov je skupaj s krizo političnega sistema povzročila pretres, ki je skoraj povsem izničil dosežke dveh desetletij sorazmerno uspešne tranzicije.


Hannah Arendt, zgodnja leta

Luka Lisjak Gabrijelčič

Že osnovni opis je problematičen. Če rečemo, »Hannah Arendt je bila nemška filozofinja«, že slišimo njene proteste. »Ne spadam v krog filozofov,« je sredi šestdesetih let izjavila v intervjuju z Guntherjem Gausom. Vztrajala je, da je njeno področje politična teorija. Vprašljiv je tudi naziv »nemška«. V zrelih letih je trdila, da se nikoli ni imela za pripadnico nemškega naroda. Kljub temu je njen doprinos k filozofiji 20. stoletja nedvomen, enako njena pripadnost nemškemu kulturnemu krogu, ki je, čeprav je večino del napisala v angleščini, zaznamoval njeno intelektualno formacijo in osebno izkušnjo. Ljubezen do nemškega jezika je ni nikoli zapustila.


Vzhod (odlomek)

Andrzej Stasiuk

Skednja ni več, sadovnjak pa je posekan. Nekoč je s senco ščitil dom. Zdaj se vetrovi zaganjajo s treh strani sveta in udarjajo ob lesene stene. Zlasti z vzhoda, iznad reke. Pihajo od ravnic na drugem bregu, drsijo po rečnem toku in se vzpenjajo na višje ravnice na drugi strani. Vzhodna stena jih ne more več zadržati. Vdrejo v notranjost, do dveh izb, ki se jih je uporabljalo le, ko so prihajali gosti. Ni več sadovnjaka, ni več razprostrtih jablan, ki so zadrževale silo vetra, dom pa varovale pred hladom in vročino.

Tla so se vdrla. V notranjosti se zadržuje mrzel zrak. Vlaga vstopa v les in ga spreminja v rdečkast prah. Skednja ni in odpira se razgled na jug, na polja, na hoste topolov, v globino pokrajine.


Mi nismo to, kar naj bi bili. Smisel in nihilizem v filmu Se7em Davida Fincherja

Stephen Mulhall

Zelo me veseli, da bodo te vrstice, s katerimi bi rad obeležil 20. obletnico premiere Fincherjevega filma Se7em, objavljene v slovenskem prevodu. Obletnica ni pomembna samo zato, ker je film inherentno zanimiv, ampak tudi zato, ker zaznamuje preporod Fincherjeve režiserske kariere, ki se je začela z nesrečno izkušnjo prvenca, tretjega dela Osmega potnika. Gre za začetek nove serije velikih kinematografskih del, ki zavzamejo in izkoristijo hollywoodska sredstva, da bi z njimi dosegla subverziven učinek; vsako od njih na svoj lasten način zajame in upodobi močne transgresivne impulze.

Odziv na film sem spisal pred kakšnimi petnajstimi leti, in sicer zato, da bi pustil odprto možnost za njegovo filozofsko branje; da bi lahko torej filozofi tudi film mislili na svoj, filozofski način.


Bitka češenj. Hannah Arendt. Günther Anders. Mišljenje v dialogu.

Igor Bijuklič

Nedavno so pri nemški založbi C.H. Beck prvič izdali spomine Güntherja Andersa z odlično uvodno besedo Christiana Driesa. Gre za fragmente njegovih zapiskov iz berlinskih let, ki so nastajali v času skupnega življenja s Hannah Arendt, natančneje od nujne poroke leta 1929 do 1933, ko ju loči emigracija pred nacizmom. Po njeni smrti leta 1975 Anders prvič pregleda te zapiske, leta 1985 jih dokonča in kot taki ostanejo v njegovem osebnem arhivu, dokler niso objavljeni 20 let po njegovi smrti pod naslovom: Die Kirschenschlacht. Dialoge mit Hannah Arendt (2012). Bitka češenj, kot bi lahko poslovenili delo, istega leta izide še v italijanskem prevodu, kjer založnik po navdihu zamenja podnaslov z »La mia storia d’amore con Hannah Arendt«.


Naji: »V Iranu je hiphop oblika boja.«

Miha Blažič N’toko

Naji je iranski hiphoper, ki trenutno kot prosilec za mednarodno zaščito živi v Ljubljani. Preganjan zaradi svojih besedil, v katerih kritizira iranske oblasti, njihovo avtoritativnost in spreženost z islamskimi postavami, je bil prisiljen zapustiti državo. Svojo glasbo pod umetniškim imenom širi preko spleta, kjer ga spremlja nekaj stotisoč sledilcev. Do sedaj je posnel sedem albumov, aktivno pa je vključen tudi v slovenske hiphoperske kroge. Prav tako sodeluje pri upravljanju samoorganiziranega prostora Second Home v Rogu in izvedbi glasbenih delavnic ter deluje v DIY studiu. V intervjuju pripoveduje o svojem življenju, Iranu, glasbi, ki jo ustvarja, Sloveniji in prtljagi, ki jo s sabo prinese begunstvo.


Bralni krožek DHG: Plotin – O večnosti in času

21. februarja ob 19. uri na Bralnem krožku DHG beremo Plotina: O večnosti in času.

Kako se lotiti vprašanja: kaj je čas? Naše vsakdanje izkustvo časa je predvsem minevanje: čas teče. Čutimo, da nekaj vseskozi teče: sekunde, minute, dnevi. Čas je nekaj izmuzljivega. To pomeni, da ga ne zmoremo ustaviti, vendar tudi, da ga ne znamo motriti. Kaj pa, če nam bistvo časa ostaja zastrto prav zato, ker se naslanjamo na vsakdanjo izkustvo minevanja? Potem bi morali iskati odgovor na vprašanje ‘kaj je čas?’ povsem drugje, daleč proč od vsakdanjega izkustva in samoumevnosti. Grški filozofski velikan, novoplatonist in mistik Plotin, bo usmerjal naše prvo branje na temo časa, ki bo potekala v formi skupnega branja Tretje Eneade.