Prva stran


Ekologija medveda Puja

Liam Heneghan

Ko se je medved Pu po gostiji z velikimi količinami medu zataknil v vhodnih vratih Zajčeve hiše, mu je pomagala dolga in zelo nenavadna veriga bivajočega. V ilustraciji Ernesta H. Sheparda lahko vidimo Christopherja Robina, kako vleče zagozdenega medveda, sledijo pa mu štirje zajci, podlasica, miš, Pujsek, še tri miši in jež. Na pomoč hiti še ena miš. Za mišjo pristaja hrošč, v zraku pa sta še dva hrošča, kačji pastir in nazadnje metulj. V Disneyevem animiranem filmu, ki je nastal štiri desetletja pozneje (in eno zemeljsko poloblo proč), je veriga skrajšana in prilagojena občinstvu Novega sveta. Pu je seveda še zmeraj zagozden in Christopher Robin ostaja na čelu reševalcev, a za njim se zvrstijo Kenga, Sivček, Ru in Hrček!


Velikan za v sprotno opombo

 

Aleš Maver

   Ob slovesu papeža Benedikta XVI. si je dobro priklicati v spomin njegove besede z zadnje generalne avdience 27. februarja letos, ko je govoril o popolni odpovedi zasebnosti, ki naj bi jo rimski škof sprejel skupaj s svojo službo. Te besede bi se dalo zlahka razumeti tudi v luči zgodovinske umestitve njegovega papeževanja. Že ko je bil 19. aprila 2005 izvoljen, je bilo jasno, da bo njegov pontifikat v vsakem primeru ostal v senci »velikega papeža«, kakor ga je tisti dan sam imenoval, namreč Janeza Pavla II. Da bo za cerkveno zgodovino Benedikt XVI. papež, o katerem bo lahko radovedni bralec v učbenikih bral samo v opombi pod črto. Presenetljiv zasuk je sicer prineslo prav zadnje dejanje Josepha Aloisa Ratzingerja, njegov odstop.


Omajani genij prijateljstva. Zlo in odpuščanje v filmu Hannah Arendt

Aljoša Kravanja

V mišljenju samem po sebi se ne more nič zgoditi. »Drama misli« obstaja samo po analogiji ali v pretiranih ambicijah tistih, ki želijo narediti iz mišljenja teater. Mišljenje samo po sebi ne pozna zapletov, antagonistov, sklepnih dejanj ali akcijskih prizorov; zato je, se mi zdi, nemogoče posneti film o mišljenju.


Adventna refleksija o zmagi in porazu

 „Izgnan, osramočen pišeš

nekega nedeljskega popoldneva

v skritem kotu svoje domovine.

Vidiš domovino. Verjameš vanjo.

V žepu gladiš besede, brusiš

njihovo ostro in starodavno jeklo.

Pišeš, v izgnanstvu, poln hrepenenja.

Slišiš zasramovanje, ki prihaja s prestola.

Bojijo se. Bojijo se.

Strah jih preganja in jim dela silo.

Vidiš, kako gradijo in rušijo.

Molčiš, pišeš.

V svojem žepu nosiš vso prihodnost.”

 -Vicent Andrés Estellés

Velázquez je eden tistih slikarjev, katerih dela je potrebno videti v živo, da lahko pravilno oceniš njihov genij. Predaja Brede, znana tudi kot Las lanzas, je mojstrovina, ki v sebi skriva mnogo več od tehnične dovršenosti, zaradi katere si je utrla pot v šolske kurikule po vsem zahodnem svetu.


Rop Evrope

Dean Komel

Nedvomno smo se danes znašli v precejšnji zagati, saj ne moremo več upravičevati tega, kar  nastopa pod imenom Evrope in kar je v aktualnih političnih ter ekonomskih potekih skoraj izgubilo ime. Postavlja se vprašanje, če sploh še rabimo EU kot skupni imenovalec. Evropa se danes zdi oropana dostojanstva, za katerega si je z veliko naporov prizadevala po drugi svetovni vojni. Pripetil se je – v prispodobi in konkretno – vnovični rop Evrope. In sicer tiste Evrope »po Evropi«, o kateri je že sredi sedemdesetih let premišljeval Jan Patočka, filozof in politični disident, nedvomno eden tistih »dobrih Evropejcev«, na katere sta stavila njegov učitelj Husserl in poučevalec Nietzsche.  


Traktat o fenomenologiji hipohondrične epistemologije

Ilustracija: Gray’s Anatomy, Henry Gray

Luka Lisjak Gabrijelčič

I.

Walter Benjamin pravi, da je traktat arabska forma. Njegova struktura je podobna tradicionalni arabski arhitekturi: zunanjost je neurejena, da bi ustvarila videz neopaznosti. Traktat ne pozna metodične, linearne zasnove, značilne za zahodno tekstualno tradicijo. Kakor pri arabskih stavbah, katerih razčlenitev se začenja šele na dvorišču, se tudi razčlenjena struktura traktata odpre le od znotraj: preden zapopademo pomen besedila, se moramo prebiti do njegovega jedra. Poglavja nimajo besednih naslovov, temveč so označena s številkami. Ornamentalna zgoščenost njegovih razglabljanj zabrisuje meje med teoretskim in ekskurzivnim izvajanjem.


Neoliberalizem? Dajte no!

Miha Kovač

Slovenija ni vedno bolj revna zato, ker bi se javni sektor podrejal zasebnemu, saj je slednji za tovrstno agresivnost veliko prešibak. Prej bi lahko govorili o divji privatizaciji proračunskih sredstev, o socializmu za bogate in o gospodarski politiki, ki je z mešanjem izključujočih se ekonomskih doktrin skuhala neprebavljiv golaž.


Virtuozno zlo

Matija Potočnik Pribošič

Okus je subjektiven, toda kjer pride do konsenza, se lahko začnemo spraševati po bolj objektivnih razlogih zaznane kvalitete. Breaking Bad, ena izmed najbolj kvalitetnih popularnih serij, zna hkrati unovčiti nove ideološke tokove (Yaay science! Yaay magnets!) in predstavlja nov korak v samorefleksiji popularne umetnosti. Bolj kot analiza serije same in njenega mojstrstva vizualne semantike, narativa in dialogov nas zanimajo moralna čustva gledalcev in kritikov, ki jih na internetu mrgoli. Tako kot kemija, ki v seriji predstavlja razliko, s katero se protagonist razlikuje od običajnih smrtnikov, govori o spremembi, rasti, propadanju in transformaciji.