cfp


Vabilo k pisanju za Razpotja 39: HIERARHIJE

Ilustracija: Sandro Boticcelli, Karta pekla

Moderni čas je v konfliktnem razmerju do ideje hierarhije. Z egalitarizmom, ki ga je kot normo postavila najpozneje francoska revolucija, je ideja stabilne hierarhije med ljudmi postala načeloma nevzdržna (kar pa ne pomeni, da se tega premika ni poskušalo zaobrniti). Znanstveni razvoj je podobo hierarhično urejene stvarnosti zamenjal s podobo plosko raztezajočega se univerzuma. Pa vendar najraznovrstnejše hierarhičnosti, v socialni organizaciji in drugod, še vedno očitno ne izginjajo; je nemara v resnici egalitarnost tista, ki je nevzdržna?

Še več, v nekaterih vidikih – z vseprisotnimi Top 10 seznami, nagradami n vsakovrstnimi rangiranji – se zdi naš čas s hierarhijami naravnost obseden.


Vabilo k pisanju za Razpotja 38: Smeti

 

Uredništvo

Kaj tvori smet? Kdaj nekaj postane smet? Kdaj denimo postane smet plastenka vode? Že ko je na policah? Ko spijemo vodo v njej? Ko se odločimo, da je ne bomo ponovno uporabili? Ali lahko plastenka vode kadarkoli konča biti smet? Ali ne vedno nova ponovna uporaba v najboljšem primeru časovno odlaga njeno končno romanje na smetišče? V kakšni meri zadevo rešuje recikliranje? Ali ni industrija reciklaže prav tako še ena industrija s svojimi lastnimi potratnostmi? Je smet sploh izničljiva?

Ali lahko sploh obstaja globalna ekonomija brez globalnega problema smeti? Globalna ekonomija ni le pretok financ, ki se ne ozira na meje, temveč tudi pretok surovin in produktov, pri čemer je že sama produkcija navadno razčlenjena prek celotnega sveta.


Vabilo k pisanju za 37. številko Razpotij: INTIMNOST

Uredništvo

»Osebno je politično!« se je glasilo eno od gesel mobilizacije šestdesetih. Danes je, nasprotno, osebni prostor, prostor intimnosti nekaj, kar se nam povsod zdi ogroženo in kar je treba pozorno braniti. Vseprisotnost spleta, nenehno beleženje odtisov vsakega našega digitalnega dejanja, zbiranje teh odtisov s tehnologijami velikega podatkovja: naša intimnost je bolj kot kadarkoli prej na razpolago in izkoriščena za ekonomski dobiček neznano koga.

Toda ali ne bi morali ugotoviti, da je ta zaskrbljenost mogoča le, ker z intimnostjo obenem ravnamo precej brezskrbno? Mi smo tisti, ki to podatkovje dajemo na razpolago. Ko so družabna omrežja – premik zgodovinskih razsežnosti – sleherniku omogočila, da vzpostavi direkten stik med lastno intimnostjo poljubne stopnje in neko vrsto javne sfere, smo to možnost navdušeno posvojili – vsakdanje voajerstvo pa nemara še bolj.


Vabilo k pisanju za 36. številko Razpotij: MESTO

UREDNIŠTVO

Premikanje prebivalstva iz podeželja v mesta skozi celoten novi vek in še danes navadno razumemo kot kazalnik gospodarskega in družbenega napredka. Toda: ali je sodobno mesto zares samoumevni naslednik srednjeveških samoupravnih obrtniških naselbin in utrjenih skupnosti? Ali pa gre prej za infrastrukturne in gospodarske koncentracije, ki jih s starosvetnimi mesti veže kvečjemu samo njihov kraj, njihovo mesto? Je urbanost še stvar prostorske kontinuitete, ali pa je urbana mreža z razvojem informacijske tehnologije, delitvene ekonomije in nižanjem cen letalskega prevoza postala lastnost, ki ni več vezana na določen relativno natančno omejen in obvladljiv kraj?


Vabilo k pisanju za 35. številko Razpotij: ZVOK


V današnji izrazito vizualni kulturi pogosto pozabljamo na pomen drugih čutov, ki so prav tako (ali morda še bolj) pomembni za zaznavanje sveta okoli nas. Eden od njih je sluh. Ko že govorimo o poslušanju in slišnem, se največkrat omejujemo na glasbo, ki je verjetno eden najbolje raziskanih zvočnih fenomenov. Onkraj estetskih kategorij pa o poslušanju in zvoku razmišljamo le redko.

V naslednjih Razpotjih bi se zato radi posvetili ZVOKU in se podali na raziskovanje različnih form slišnih pojavov ter njihovih političnih, ekonomskih, fizikalnih, socioloških, etnografskih ter nenazadnje tudi pravnih aspektov. Radi bi raziskali zvok kot temeljni element komuniciranja, se ukvarjali s sluhom kot primordialnim čutom in razmišljali o oglašanju.


Poziv k pisanju člankov: umetna inteligenca

V judovski kulturi obstaja bitje, imenovano golem. Golem je velik, človeku podoben stvor. V večini mitov je njegov stvarnik človek, običajno rokodelec ali mag. Po snovni plati je golem narejen iz gline, dušo pa dobi s pomočjo urokov in kabale. Sprva je namenjen dobrim ciljem, na primer delu ali zaščiti skupnosti; toda sčasoma njegov človeški stvaritelj spozna, da v golemu obstaja nekaj – nekakšna trmoglavost ali slepa, keramična strast – ki ogroža človeški red. Golem se obrne proti ljudem, ki bi jim moral služiti; v nekaterih različicah mita se zaljubi in v besu začne pobijati, v drugih hoče uničiti kar celoten univerzum. Golem je izdelek človeške pameti, je orodje in ponos naše stvariteljske zmožnosti; toda ker obstaja kot neka zunanja sila, ločena od nas, ker je narejen iz gline in z močjo uroka, je hkrati tudi grožnja.


Izšla je 23. številka Razpotij. Tema: ZAROTA

Uvodnik

Od kod priljubljenost teorij zarote? Ponujajo se trije navidez preprosti odgovori. Zarota rešuje dilemo, ki bega družboslovce: kolikšen je vpliv posameznih skupin na dogajanja, ki so vsota mnogih interesov? Teorija zarote udomači neznano in obenem identificira sovražnika, ki se mu lahko upremo ali se pred njim zatečemo v varni svet intime, z osvobajajočo zavestjo, da vemo, »kako stojijo stvari«. Je skrajni odraz moderne napetosti med »pristnostjo« in »sistemom«. V zapletenem svetu, kjer brezosebne silnice grozijo z razčlovečenjem, omogoča občutek osebne avtonomije, ki zakriva resnični strah: da trpljenje in beda nimata ne smisla ne krivca.


Vabilo k pisanju za poletno številko. Tema: KRITIKA

Včasih se zgodi, da je literarna kritika napisana bolje od romana, o katerem govori. Tudi komentator je lahko pri kritiki politike razsodnejši od tistih, ki v politiki delujejo poklicno; in kritik za jedilno mizo lahko okuša bolje od kuharja za pultom. Povedano na kratko, kritika je pogosto vrednejša od predmeta kritike.

Toda celo takrat, ko kritik doseže idealno mešanico pokroviteljstva, empatije in strupenosti, je njegova dejavnost še vedno odvisna od dela, ki ga kritizira. Kritik lahko prebiča slab roman; toda bič mu priskrbi roman sam. Kritiziranje je bistveno prehodna dejavnost: brez ustvarjalca in njegovih stvaritev je prazen pogled.

V naslednji številki Razpotij hočemo ta položaj nekoliko spremeniti.