Tiskane izdaje


Vzpon zdravniške avtoritete

Alan Kelher

Pozaba je sestavni del znanosti. Lahko bi temu rekli tudi razvoj, a med njima je pomembna razlika. Razvoj s seboj nosi rast, refleksijo, zavedanje preteklosti, ki omogoča priznanje in preseganje lastnih zmot in tako kritično distanco do trenutne ‘objektivnosti’. Pozaba, nasprotno, navedeno prikriva ali vsaj izkrivlja, saj ima v tem korist. Družbeno korist, ki se odraža v odnosih moči in boju za interpretacijo realnosti. Med temi znanostmi še posebej izstopa medicina.


O pojmu ironije s stalnim sklicevanjem na Kierkegaarda

Matija Potočnik Pro-Climacus Pribošič

Ironija je prvo stanje filozofije in je običajno mišljena kot njena najčistejša, bistvena naravnanost do spoznanja; nič čudnega, stoji namreč na začetku filozofije, v njeni poosebljeni obliki – Sokratu. Seveda v filozofiji ne gre za ironijo običajne rabe, kjer imamo v ironiji vedno opraviti z neko vrsto prevare, nasprotno: v filozofiji ironija pridobi status specifičnega odnosa do resnice nasploh, je filozofska tretja pot med religijo in cinizmom. Za razumevanje odnosa ironije pa je v filozofiji kar najbolj zaslužen Søren Kierkegaard.


Wait on Black. Uvodno razmišljanje o seriji The Wire

Luka Lisjak Gabrijelčič

Od zaključka serije The Wire je minilo že pet let, a fascinacija nad njo ni pojenjala. Nasprotno: odkar je televizijska hiša HBO leta 2008 predvajala zadnjo, peto sezono, se le še povečuje. Eden od razlogov je gotovo ta, da sta boljša dostopnost interneta in večja razvejanost množične izmenjave datotek seriji omogočila širšo dostopnost kot ob nastanku ter tako ključno prispevala k njenemu velikanskemu – in, če smem dodati, zasluženemu – uspehu po vsem svetu.


Slovenščina v elektronskih medijih


Mija Michelizza

Guglam, tvitam, poustam, klikam.

Torrent, download, YouTube, upload.

On pretaka, ti nalagaš,

tretji spremlja, jest pa lajkam.

(Jonas Žnidaršič)

 

Verjetno bi težko bolje opisali aktivnosti sodobnega človeka, ki nezanemarljivo količino časa preživi za računalnikom, na mobilnem telefonu ali podobni elektronski napravi, kot je to v enem izmed svojih objav na družabnem omrežju Twitter strnil Jonas Žnidaršič. Ta kratka objava pa ne opiše samo novih načinov komunikacije ter drugih aktivnosti, ki prihajajo z elektronskimi mediji, temveč lepo pokaže tudi na mnoge značilnosti izrazne plati jezika v teh medijih.


Razvoj mest v Vzhodni Evropi

Ambrož Vuga

 Razvoj mest je tesno povezan z aktualnimi družbenimi spremembami. Mesta, predvsem prestolnice, so glavni dejavnik pri izvajanju korenitih sprememb v ekonomiji, politiki in kulturi sodobnih družb. Spremembe v strukturi in funkcioniranju mest pa so posledica temeljnih družbenih sprememb. Nedaven razvoj vzhodnoevropskih prestolnic ponuja nazorne primere teh sprememb. V teh prestolnicah je mogoče zaznati številne spremembe, ki so posledica padca komunizma in vpliva globalizacije. Predvsem globalni trend individualizacije je temeljito spremenil podobo vzhodnoevropskih urbanih področij.


Ali je internacionalizacija brez slovenščine pogoj kakovosti visokega šolstva?


Monika Kalin Golob

V vsesplošni krizi in pomanjkanju denarja, pa tudi domačih študentov in študentk, se zadnjih deset let ponuja prav posebna interpretacija internacionalizacije, ki je ena od pomembnih zahtev bolonjskega procesa in tudi kriterij vrednotenja kakovosti univerz. Pogosto se vidi v njej zgolj priložnost za pritok tujih študentov, s katerimi bi lahko pridobili »svež denar« za obubožane fakultete. Da bi jih imeli vse več, ponujamo vedno več angleških predmetov – a ne tako, kot predvideva zakon, ampak z napol ali kar nelegalnimi izvedbami predmetov in programov v angleščini. Če ob tem upoštevamo, da visoko šolstvo z bolonjsko reformo postaja vedno bolj tržna, ne pa akademska dejavnost, se internacionalizacijo razume kot ekonomski dodatek za institucijo.


Slovar sodobnega slovenskega jezika

Zadnje leto je bilo za tiste, ki se ukvarjamo s slovarji, dokaj pestro. Spomladi 2013 je izšel Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, ki po besedah njegovih avtorjev dopolnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika. Kmalu zatem je bil objavljen še predlog za izdelavo Slovarja sodobnega slovenskega jezika, čigar izhodišče je v nasprotju s prej omenjenim slovarjem nov opis sodobnega jezika na način, ki ponuja sodobnejše leksikografske rešitve in išče evropske vzporednice.


Neodvisna Škotska?

Jernej Letnar Černič & Luka Lisjak Gabrijelčič

 Sredi oktobra prejšnjega leta [članek je bil prvotno objavljen avgusta 2013, op. ur.] sta britanski premier David Cameron in škotski predsednik vlade Alex Salmond sklenila dogovor o razpisu referenduma o škotski neodvisnosti pred koncem leta 2014. Škotska se je tako po več kot tristo letih zopet znašla na prelomni točki. Po tem, ko je Škotska nacionalna stranka (SNP) na volitvah v deželni parlament dosegla absolutno večino, so se obnovile razprave o večji avtonomiji ali celo neodvisnosti.