Vabilo k pisanju za poletno številko na temo: VOJNA IN MIR


cfp_vojna_mir

Vojna je ena najzvestejših spremljevalk človeštva. Zakaj še vedno vztrajamo v vojnah? Kljub temu, da nihče ne more zanikati okrutnosti vojn, prav v tem trenutku na različnih delih sveta poteka na desetine oboroženih spopadov, v katerih umirajo tako vojaki kot civilisti. Si lahko sploh predstavljamo civilizacijo brez vojn? Ali je človeški družbi inherentna, kot ugotavlja Platonov Sokrat v Državi?

Ob 100. obletnici začetka soške fronte in 70. obletnici konca druge svetovne vojne želimo v Razpotjih pretresti vprašanje vojne in miru. Prva svetovna vojna je zahtevala na milijone življenj in zaznamovala celotne generacije vpoklicanih, ki so se borili v jarkih na frontnih linijah. Njen vpliv je bilo tako v vsakdanjem življenju kot tudi v umetniškem ustvarjanju čutiti še dolgo po premirju, po katerem se je na veliko govorilo tudi o tem, da človeštvo ne sme več dopustiti okrutnosti v takih razsežnostih. A vendar se je svet le nekaj desetletij kasneje spet znašel v vojni, še okrutnejši od prejšnje.

Sedemdeset let po koncu druge svetovne vojne nas zanima, kaj pomeni vojna danes. Resda od takrat še nobeno mesto ni bilo uničeno zaradi eksplozije atomske bombe, a vojne se nadaljujejo po vsem svetu, le da jih velikokrat ne poimenujemo tako. Zakaj danes raje govorimo o »mirovnih misijah«, intervencijah ali oboroženih spopadih? Ali obstaja kaj takega kot upravičena vojna? Je sploh mogoče doseči mir ali je vojna »naravno stanje«?

Po izkušnji druge svetovne vojne je vojna postala demonizirana, kar pa ne pomeni, da ni vojaških spopadov. Kako naj razumemo današnje stanje? Po eni strani statistični podatki pričajo o stalnem upadanju tako števila vojnih spopadov kot vojnih žrtev v zadnjih sedemdesetih letih. Po drugi strani pa se zdi, da so se vojni spopadi iz zahodne in centralne Evrope preprosto preselili drugam, na »geostrateško periferijo«. Postavlja se torej vprašanje, kako razumeti vojno kot fenomen globaliziranega sveta, kjer neprecedenčna obdobja miru v središčih sobivajo z vztrajanjem krvavih konfliktov na obrobju. In podobno, ali so teroristični napadi in intervencije, ki jim sledijo, posledica permanentnega miru – torej časa, ko je vojna izvržena iz sveta?

Pojem vojne je prestal korenite spremembe: nič drugače ni z njenim nasprotjem, mirom. Skozi zgodovino se je pojem miru izoblikoval kot protipol vojne, kot ideal političnega soobstoja kraljestev in držav, navsezadnje kot samo gonilo evropske zgodovine. Toda mir je dobil tudi druge razsežnosti. Ne pomeni več le odsotnosti vojne med državami: mir, ki ga hoče doseči politika – evropska politika, slovenska politika –, je socialni mir. Je to samo analogija? Ali pa je, nasprotno, socialni mir prav tako odgovor na neki spopad, namreč na razredni boj? Tudi sam pojem vojne dobiva izrazito socialne razsežnosti. Iz ZDA se je razširil diskurz vojne proti drogam, vojne proti revščini, vojne proti bolezni. Vojna ni več usmerjena proti zunanjim političnim entitetam, temveč proti notranjim družbenim pojavom, proti kriminalnim združbam ali drugim »nevarnim posameznikom«. Vojna – nova metafora družbenega napredka?

Razmere na fronti se spreminjajo s tehnološkim napredkom. Toda tehnologija spremeni tudi podobo, ki si jo o vojni ustvarijo njeni opazovalci. Iz bojnih jarkov ne dobivamo pisem. Poročanje o spopadih ni več privilegij državne propagande. Prav tako v zatonu je figura vojnega dopisnika, ki bi več mesecev preživel na fronti in svojim bralcem nudil totalno – tolstojevsko – in hkrati doživeto – Hemingwayevo – podobo vojne. Vojna ni več roman, temveč nadaljevanka, šov. O prvi zalivski vojni se pogosto govori kot o prvi »televizijski vojni«. Vojna na tleh nekdanje Jugoslavije je bila dostopna že milijonom gledalcev širom sveta. Danes informacije dobivamo prek interneta, ki kot »demokratični medij« vsakemu omogoča, da pove svojo resnico. Ampak ali je internet le še eno izmed žarišč propagandne vojne? Zanimajo nas analize spopadov, ki bodo segle čez te medijske paradigme.

Uredništvo Razpotij si s svojimi pisci želi komunicirati na vseh stopnjah pripravljanja člankov. Na običajni naslov – urednistvo@razpotja.si – prejemamo osnutke člankov, predloge ter vsebinska in tehnična vprašanja avtorjev.

Kot vedno sprejemamo tudi knjižne in filmske recenzije ter članke, ki obravnavajo aktualna ali večna vprašanja, povezana s kulturno in umetnostjo.

Rok za oddajo prispevkov je podaljšan do 5. julija.

urednistvo@razpotja.si .

NASVIDENJE V NASLEDNJIH RAZPOTJIH!

 

 

Podprite Razpotja,
odslej tudi s kreditno kartico