Izšla je 20. številka Razpotij. Tema: VOJNA in MIR


Screen Shot 2015-09-04 at 23.30.01Uredniški uvodnik:

In ti mi boš krvava tekla

Prvi strel, ki je pred stoletjem odjeknil ob Soči, je tenkočutnega pesnika, ki je opeval izgublje­ni planinski raj, spremenil v preroka vojne. Še danes spričo podob s Soške fronte začutimo srh ob verzu: »tod sekla bridka bodo jekla …«.

Pravijo, da je prerok nekdo, čigar imaginaci­ja presega predsodke njegovega časa; nekdo, ki zna pojave, ki so na očem vseh, povezati v vizijo prihodnosti, ki je večina sodobnikov ne zmore ali noče videti; zato nemo propheta in patria. Sam bi dodal: ali pa jo še kako dobro vidijo, vendar so tako fascinirani z njo, da je ne zmorejo vzeti zares. To ni tako neobičajno, kot se sliši. Pomislimo na klasične tragikomič­ne like: moža, ki zaradi lastnega bolestnega ljubosumja ne vidi prevare, ki se mu dogaja pred nosom; paranoika, ki s svojo obsede­nostjo pripomore k uspehu nevarnosti, proti kateri se bojuje; hipohondra, ki spregleda re­snost bolezenskih znakov, ko se ti res pojavijo. V umetniškem vrenju pred véliko vojno lahko zaznamo podoben paradoks. Fin-de-siècle je bil fasciniran s problemom razkroja in nje­govega premagovanja. Od tod priljubljenost tem, kot so okultizem, erotika, umetnost, teh­nologija, narod. Gre za silnice, ki posameznika trgajo iz ravnovesja in ga potiskajo do meja njegove človeškosti in čeznje, v mistično obče­stvo s soljudmi in predmeti. Tudi vojna po eni strani vodi v razkroj, v zverinskost, v popoln razpad civilizacije; hkrati pa se iz te fragmentacije rojeva novo zavezništvo med človekom in strojem, ljudmi in bogovi, narodom in nara­vo. »Takrat se spomni, bistra Soča, kar gorko ti srce naroča …«

Še preden je totalna vojna postala realnost, je živela v nevarnih sanjah evropskih intelektu­alcev. Travma, ki jo je povzročila, je bila tako huda tudi zato, ker jo je vročična fasciniranost nad stvariteljsko uničevalnostjo modernosti napovedala s srhljivo natančnostjo.

To nas vrne k vprašanju prerokbe. Je bila Gre­gorčičeva pesem res odgovor na ustanovitev gibanja Italia irredenta? »Tujci, zemlje lač­ni,« že kažejo nanjo. Ali morda odziv na av­stro-ogrsko poseganje na Balkan? »Vihar«, ki »prihrumel z gorkega bo juga«, utegne nami­govati nanj. V obeh primerih je pesnik le po­vezal banalna dejstva, ki so polnila časopisne strani, z njih postrgal tanko plast naivnega optimizma – in zadel v črno.

Navsezadnje: ali ni vedno tako? Mar ni skoraj vseh uničujočih spopadov, od ameriške državljanske vojne do Bosne in Iraka, napovedalo nešteto svaril? Katastrofa redko udari kot strela z jasnega. Njen prihod pogosto napove­duje dolga senca, ki se kaže v obliki banalnih resnic. Te pa niso po godu pametnim ljudem. Kdo bo islamistično nevarnost jemal resno, če o njej vpije še zadnji župan Severne lige? Koga naj skrbi ruski ekspanzionizem, če o njem piše vsak britanski tabloid? Kdo se je pripravljen spopasti s podnebnimi spremembami, če o njih modruje že papež? In kdo se bo ubadal z raz­padom Evropske unije, če pred njim svari še Jože P. Damjan?

Tu je še ena težava. Bolj ko bledi spomin na prejšnje, napovedane kataklizme, bolj se krepi spomin na véliko neuresničeno prerokbo sto­letja: tretjo svetovno vojno in nuklearni holokavst. Katastrofa se nam zato zdi malo verje­tna; pri čemer pozabljamo, da sta vsaj dve ge­neraciji vložili titanski napor, da bi preprečili njeno ponovitev. Generacija, ki je po zaslugi (starih) staršev odrasla v miru, se je zazibala v lahkotno utvaro, da je svoboda mogoča brez čuječnosti, mir brez velikodušnosti in blagos­tanje brez previdnosti. Ni treba biti prerok, da v nedrjih teh iluzij vidimo kali nove katastro­fe. Dovolj je skepsa do predsodkov sodobnikov.

Luka Lisjak Gabrijelčič

 

Če še niste naš naročnik,
lahko tukaj izpolnite obrazec
in revijo boste prejeli v vaš nabiralnik.

 

Razpotja, številka 20, poletje 2015

 

KAZALO

Tema: VOJNA IN MIR

IZIDOR MENDAŠ: Vojna in mir

ALJAŽ POTOČNIK: Vojne so slabe igre

DANO LIČEN: Učinek iluzije

MARTA TER, ABEL RIU: Antifašizem in skrajna desnica: tovariša v orožju v Donbasu

RENATO PODBERSIČ: Čas, ko so po Evropi ugašale luči

BRANKO MARUŠIČ: Henrik Tuma in prva svetovna vojna

IGOR BIJUKLIČ: Vojna in tehnika

Intervju

Padraic Kenney: »Sposobnost, da se parodijo politike izkoristi v resne namene, je del zapuščine revolucij 1989«

komentar

DANIJELA TAMŠE: Sulfatina ruta

MIHA MOVRIN: Moj oče, Montaigne in Slovenci

Španija

NACHO CORREDOR: Podemos: upor v središču španske politike

žarišča

EVGENIJ BELJAKOV: Življenje v času avtoritarizma

ELENA B. STAVREVSKA: Zbledeli hegemon in iskanje radikalne demokracije

Goriška

MARIJA MERCINA: Goriške vojne slike Alice Schalek

refleksija
ALENKA PUHAR: V bron ulita bolečina

kavarna Evropa

BOŽIDAR STANIŠIĆ: Življenje in poezija vojaka Crnjanskega

glosa
ALEŠ MAVER: Ko strankoljubec ostane brez stranke

Afrika

ALEŠ SKORNŠEK-PLEŠ: Alžirke, državljanstvo in družinska zakonodaja

internet

FRANCESCO CONDELLO: Internet ali nepričakovana odlika nevednosti

slovenščina

KATJA ZVER: »Lendavščina« ali o mestnem govoru na stičišču treh narodnosti

recenzije

JERNEJA JEZERNIK
Martin Pollack: Kontaminirane pokrajine

BLAŽ KOSOVEL
Keith Lowe: Podivjana celina

 

Ilustracije naslovnice in tematskega sklopa: KATJA PAHOR