Pojasniti vzhodno Evropo: Nelagodje posnemanja

Ivan Krastev in Stephen Holmes

Mary Shelley v svoji grozljivki Frankenstein iz leta 1818 opisuje izumitelja, ki ga žene prometejska ambicija, da bi ustvaril humanoidno kreaturo, sestavljeno iz človeških delov, pobranih iz »secirnice in klavnice« ter celo iz »vlažnih neposvečenih grobov« (the unhallowed damps of the grave). Vendar eksperimentator Victor Frankenstein kmalu obžaluje svoj častihlepni podvig, da bi ustvaril kopijo lastne vrste. Pošast, zagrenjena in zavistna zaradi sreče svojega stvarnika, začuti, da ji bosta usojeni osamljenost in zavrnitev. Zato se nasilno znese nad prijatelji in družino svojega izumitelja ter uniči njihov svet, tako da za seboj pusti zgolj obžalovanje in zlomljeno srce kot edini zapuščini zgrešenega eksperimenta človeške samorazmnožitve.


Veš pevec (karaok) svoj dolg?

Peter Karba

Pred mesecem ali več sem se znašel sredi pogovora o ponudbi karaok v Ljubljani oziroma v ljubljanskih lokalih in ugotovili smo, da nekdo, ki bi se želel družbeno uveljavljati kot pevec karaok, zaradi pomanjkanja priložnosti v tem okolju takih možnosti nima in je obsojen na to, da prepeva svoji družini, prijateljem ali pa zgolj samemu sebi. A seveda to ne bi držalo brez izjeme – enkrat na leto se večer karaok znajde na urniku določenega festivala in se odvije v sprejemnici oziroma v lokalu prizorišča festivala.

Soočenje z dejstvom, da so karaoke v Ljubljani dobrina, ki je redkejša od marsikatere novejše ali bolj sofisticirane ponudbe, je v meni prebudilo strast, da bi se to leto večera karaok udeležil tudi sam.


Utopija suburbije

Foto: Google maps

Tomaž Pipan

Odgovor na vprašanje o vesolju, življenju insploh o vsem naj bi bil 42. Po Douglasu Adamsu v kultnem Štoparskem vodniku po galaksiji je bila celotna Zemlja zgrajena z namenom razvozlati vprašanje, odgovor na katerega je kriptično kartezičen. V tragikomični paraboli sodobnega sveta se v klasični anglosaški tradiciji poleg kopice smeha skriva zelo praktičen odgovor na vprašanje, kaj je življenje. In sicer da ga je preprosto treba živeti in doživeti, da se ga razume. Z vprašanjem o pomenu mesta je podobno, saj lahko mesto vidimo kot velikanski eksperiment življenja, ki odstira pogled na vrsto biti, ki jo to mesto poraja. Tako nam osvetljuje vprašanje družbenega ustroja – kdo ima dostop do mesta in svobodo do odločanja o mestu.


Ex libris – poletje 2019

Ana Geršak

Poletje je udarilo s polno (so)paro, dolgi, lenobni popoldnevi pa so nadvse primerni za epizodična branja o – klimatskih spremembah, otroških strahovih in (neuspelih) družbenih sprevračanjih. Vse napisano v primerno plažno berljivem tonu, se razume. Poletje pač terja svoj davek. In ker je tokratna številka Razpotij posvečena tematiki mesta, ni odveč razmisliti o kakšnem obmorskem sprehodu po znano-neznanih robovih Trsta, Benetk in – zakaj pa ne? – Odese! Poleg običajne predstavitve zanimivih založniških novosti nas tokrat torej čaka še tematsko razpraševanje arhivov. Torej le veselo pot pod prste!

*

Jan Morris: Trst in kaj pomeni nikjer
Prevod: Staša Grahek
Cankarjeva založba, Ljubljana 2011 (Zbirka S poti)

Ko o Trstu govori Jan Morris, postane njuna zveza emblematična.


Norik danes in nikoli

Janez Janša
Noriško kraljestvo. Beli panter.
Nova obzorja, Ljubljana 2014

 

Peter Karba

Nekje proti koncu lanskega dela je napovedovano zares postalo, Janez Janša je izdal svojo novo knjigo Noriško kraljestvo. Beli panter. Ob že precej zajetnem avtorjevem opusu, ki pretežno vključuje popisovanje pred, med in poosamosvojitvenih dogajanj v Sloveniji, knjiga v javnosti žanje posebno zanimanje, saj se predstavlja kot zgodovinski roman, ki je prostorsko in časovno umeščen na delu današnjega ozemlja Republike Slovenije med leti 200 do 175 pr. n. št..

Skozi poglavja se zdi, da je roman zgodba o odraščanju Lana iz plemena Karnov v času ustanovitve Noriškega kraljestva.


(P)ostaniva prijateljici*

Ilustracija: Lucija Zucchiatti

Ana Reberc

»Kaj je prijateljstvo?« sprašuje psihologinja otroke. Mlajši kot so otroci, lažje je razumeti, kdo je njihova prijateljica in zakaj. V zgodnji starosti je dovolj, da zgolj opazujemo igro. Starejša kot si, več je kriterijev, s katerimi opišeš, da prijateljstvo potrebuje vzajemno zaupnost, lojalnost in razumevanje ter skupne interese. Psihologija potem te kriterije umesti v shemo in stopnje, da se lahko o temeljnem socialnem razvoju človeka pogovarja brez subjekta, samo še v številkah in opisih. Iz tega potem pridejo zdravorazumsko jasni povzetki, da imamo prijatelje, ki so nam podobni – v starosti, vedenju, spolu, kar lahko iz psihološke omejenosti po smislu razširimo na podobnost kulture in jezika.


Iz samega sebe povedati resnico

Kolaž: Lucija Zucchiati

Eva Mahkovic

It’s already hard enough to tell the truth to oneself, je napisala Iris Murdoch (o tem zoprnem, nedefiniranem, spremenljivem, nemogočem, mučno, a s takim navdušenjem idealiziranem pojmu, resnica, je gotovo še mnogo ljudi zapisalo podobne stvari). V naslednjem tekstu zelo egocentrično govorim o sebi: o svojem odnosu do družabnih omrežij (in potem avtobiografske literature) in o svojih poskusih (celo odvisnosti od) upovedovanja sebe preko njih.

Družabna (družbena? socialna?) omrežja so že po svojem nazivu namenjena komunikaciji, drugemu in njegovemu pogledu, višanju statusa. Na instagramu slikamo (vsaj večina nas) drobce svojih življenj, ki so tako ali drugače idealizirani – tudi če so treš ali estetika grdega.


Protikrhko, nestabilna knjiga

Nassim Nicholas Taleb: Protikrhko
Antifragile: Things That Gain From Disorder
Random House, New York 2012

Aljoša Kravanja

Nicholas Nassim Taleb je mislec, trader, filozof verjetnosti in intelektualni postopač. Po poreklu je Mediteranec, po temperamentu prav tako. Veliko pišejo o njegovih polemikah in politiki (njegove tarče in zavezništva so pogosto presenetljiva: nasprotuje IQ testom, včasih podpira Trumpa, vedno Asada, smeši Pinkerja in Dawkinsa itd.). Nekoliko manj pišejo o Talebovih knjigah – ta članek bo popravil to nesorazmerje. Taleb je pred kratkim znova izdal svoje knjige kot zbirko, imenovano Incerto. V tem članku bom pisal o eni od knjig v tej zbirki – Antifragile:_Things That Gain From Disorder oziroma Protikrhko: reči, ki uspevajo v neredu, prvič izdani leta 2012.