Poziv k pisanju: NARAVA


Vabimo vas k pisanju za zimsko številko revije Razpotja s tematskim sklopom Narava.

Spodaj si lahko preberete nekaj iztočnic in se seznanite s temami, ki jih želimo v sklopu izpostaviti.

Prispevki naj bodo dolgi 3 – 7 strani (pisava 12, razmik med vrsticami 1.5).

Pojem narava začne označevati nekaj samostojnega in bistveno ločenega od sveta človeka šele z novim vekom. Človek in narava sta v modernosti postavljena kot dve nasprotujoči si polji: naravo določajo kategorije mehanicizma, determinizma ter iracionalne nagonskosti, kjer vlada zakon močnejšega, človeka pa opisujejo pojmi svobode, umnosti in družbenega reda ali enakosti.

Paradigma človeškega stremljenja je zato prav borba z naravo oziroma beg pred njo. Osvoboditev od narave je iz narave ustvarila vir, surovino za človeški družbeni napredek, nekaj, kar je človeku na razpolago. Kot protipol takšnega razumevanja pa se pojavi nasprotna težnja, ki bi jo lahko poimenovali »beg k naravi«. V tem pogledu postane narava nekaj inherentno nedolžnega in neskaljenega, še več, »naravno« postane model pristnega prebivanja, ki bi se mu moral pokoriti tudi človek sam.

Človeškost, človeška družba, politični sistemi in tehnologija so tako v zadnjih desetletjih za mnoge izgubili svojo pozitivno konotacijo, dvojica človek/narava pa je zamenjala svoje lastnosti. Človek je postal sebični plenilec, v tehnologiji prepoznavamo sredstva neupravičene manipulacije, v političnih sistemih pa vidimo vzroke neenakosti in prevlade zakona močnejšega. Narava nam, nasprotno, predstavlja kraljestvo harmonije in nedolžnosti.

Namen naslednje tematske številke revije Razpotij je raziskati pojem naravev teh dvoumnih, nedorečenih stičiščih in navzkrižjih s konceptom človeškega. Zanima nas, na kateri točki in zakaj natanko se ta pojma ločita in dobita svojo lastno bistvenost. Kakšna je usoda te delitve v zgodovini modernosti? Kakšne so figure njenih pomenskih premestitev in obratov?

Po drugi strani si želimo tudi prispevkov, ki bi tematizirali njuna stičišča: človeško animaličnost ali naravno racionalnost. Še posebej nas zanima tendenca po vključevanju živali (predvsem sesalcev) v človeški svet oz. zahteva po razširitvi pravic, ki zgodovinsko izvirajo iz pojma človeškega dostojanstva, na kraljestvo živali. Kakšne so politične konsekvence teh nedvomno radikalnih zahtev? Kako se z njimi transformira sam pojem političnega in pojem človeškega?

Prispevke pošljite na elektronski naslov urednistvo@razpotja.si, kjer smo vam na voljo tudi za vse informacije.

 Rok za oddajo prispevkov je 1. november. Vljudno vabljeni k soustvarjanju prihodnjih Razpotij!

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja