ROK za oddajo člankov je PODALJŠAN! Tema: KULTURNI BOJ(I) (ROK: 30. 6.)


Podaljšali smo rok za oddajo člankov za prihodnjo številko revije Razpotja na temo kulturnih bojev. Spodaj si lahko preberete poziv k sodelovanju. Novi rok za oddajo prispevkov je 30. 6. 2013!

V zadnjih dveh desetletjih se pojem kulturnega boja pogosto uporablja za opis stanj visoke konfliktnosti, ki zaznamujejo nekatere sodobne politične skupnosti in družbena okolja. Pojem sloni na predpostavki, da je od 80-ih let dalje, predvsem pa po padcu Berlinskega zidu, tradicionalne ideološke spopade nadomestila politika, ki temelji na kulturnih identitetah. Kulturni boj se zato najpogosteje razumeva kot politično stanje, kjer te kulturne identitete preidejo od dogovornega ali tekmovalnega usklajevanja interesov k brezobzirnemu boju za kulturno hegemonijo.

V tokratni številki iščemo kritično ovrednotenje tega pojava, ki smo mu že dlje časa priča v nekaterih zahodnih državah (predvsem v ZDA), v zadnjem desetletju pa je začel svoj uničujoči pohod po vzhodni in srednji Evropi. Pri tem ostaja odprto vprašanje, do katere mere nam lahko ta pojem služi za razumevanje situacije na Slovenskem.

Pojem kulturnega boja (Kulturkampf) izvira iz bismarckovske Nemčije, kjer je nastal kot geslo pruske oblasti v njenem poskusu, da bi omejila vpliv katoliške manjšine v državi. Pojem se je nato dolgo uporabljal za označevanja spopada med katolicizmom in sekularizmom in se nazadnje razširil na vse pojave, kjer dejanske ali namišljene »kulturne identitete« in politike, ki izhajajo iz njih, igrajo ključno vlogo pri definiciji polja političnega spopada.

Predvsem od 90-ih let dalje so v ZDA pojem obudili: sintagmo Culture Wars, ki je sicer dobesedni prevod nemškega Kulturkampfa, se danes pogosto uporablja kot nevtralni opis spopada različnih »kulturnih vrednot«. Takšna raba je deloma problematična, ker spregleda ne le družbeno skonstruiranost teh vrednot, temveč tudi dejstvo, da je opis političnega spopada v teh terminih že sam del določene strategije boja; kljub pa temu je označevalec primeren, saj nakazuje na dejanski obstoj nekega pojava: namreč dejstva, da v določenih zgodovinskih trenutkih (med drugim tudi v obdobju po izteku paradigme o »koncu zgodovine«) vprašanja, ki so formulirana v kulturnem in identitetnem kodu, postanejo osrednje polje političnega spopada.

V postkomunistični Evropi je takšen tip spopada sledil obdobju dejanske ali navidezne konsenzualnosti neposredno po padu starega režima: danes sta najbolj značilna primera Poljska in Madžarska. Na Slovenskem se je pojem kulturnega boja dolgo uporabljal predvsem za označevanje spopada med katolicizmom in raznimi oblikami sekularizma in laicizma. Kljub temu bi številne teme, ki jih pri nas nekoliko površno označujemo kot »ideološke«, lahko bolje razumeli prav skozi prizmo koncepta kulturnega boja. Kontroverze o interpretaciji polpretekle zgodovine, spori glede zgodovinske naracije (npr. vloga protestantizma ali historični pomen političnega katolicizma 19. stoletja) se pri nas najpogosteje pojavljajo kot del določenih kulturno definiranih političnih identitet. Današnji politični spopadi so tako (pre)pogosto prikazani kot nadaljevanje bojev, ki segajo globoko v 19. stoletje, bodisi kot poskusi vzvratne preslikave določene homogene identitete bodisi kot način diskreditacije političnega nasprotnika.

Kulturni boj se torej kaže predvsem kot politična strategija, ki sama vsiljuje teme, skozi katere lahko nato potrjuje lastno naracijo, ki sloni na kulturni definiciji političnih razlik. Številne zapletene in čisto sodobne dileme (npr. vprašanje ravni družbenega pripoznanja istospolnih skupnosti) so tako prikazane kot del epohalnega spopada med »nami« in »njimi«. Izhajajoč iz te perspektive bi kulturne boje lahko širše definirali kot spopade za definicijo politične razlike na kulturnem polju.

Revija Razpotja, ki ima za poslanstvo odpiranje prostora javne razprave, ima glede tokratne teme, izjemoma, definirano lastno pozicijo (ki je seveda odprta problematiziranju): pojav, na katerega meri pojem »kulturnega boja«, namreč spodjeda dojemanje javnega delovanja kot sodelovanja v prostoru odprtega srečevanja in argumentiranega razpravljanja. Ker smo v reviji zavezani temu idealu, iščemo predvsem prispevke, ki bi kritično obdelali pojave kulturnega boja, analizirali njihovo zgodovinsko genezo, postavili pod vprašaj distinkcije, ki so obenem predpostavka in rezultanta teh bojev, problematizirali strategije kulturnih identitet ipd. Veseli bomo tudi prispevkov, ki bi prispevali k razumevanju zgodovine samega pojma kulturnega boja in njegovih različnih rab, ter člankov, ki bi iz distancirane, kritične perspektive obdelali določene kulturne teme, ki so postale polje političnega spopada. Poleg tega iščemo prispevke, ki bi opisali in analizirali dinamiko kulturnih bojev v različnih okoljih, državah in zgodovinskih obdobjih.

Seveda smo odprti tudi problematizaciji naše lastne pozicije in bomo z veseljem sprejeli prispevke, ki bodo postavili pod vprašaj sam pojem kulturnega boja ter eksplicitne in implicitne predpostavke, na katerih sloni ta poziv za prispevke.

Poleg tega ste vabljeni tudi k pisanju za druge sklope revije. Posredujete nam lahko recenzije knjig, tako strokovnih kot leposlovnih, izdanih v letih 2010 – 2013. Enako velja za filme. Prav tako so dobrodošle recenzije in premišljevanja o posameznih kulturnih dogodkih (gledališče, razstave, umetniške instalacije ipd.). Sprejemamo tudi ostale tekste, ki se reflektirano in premišljeno lotevajo aktualnih problematik.

Teksti so lahko esejske ali strokovne narave, vendar pisce prosimo, naj pišejo jasno in razumljivo, saj je revija namenjena širokemu krogu bralstva. Ker to ni znanstvena revija, naj se citati in reference pojavljajo zgolj tam, kjer je nujno.

Dolžina tekstov je od 3 do 7 strani (Times New Roman 12, razmik 1,5), recenzije so lahko dolge do 4 strani.

ROK ZA ODDAJO PRISPEVKOV JE 15. JUNIJ 2013  30. JUNIJ 2013.

Tekste pošljite na urednistvo@razpotja.si
na tem naslovu pa smo vam na voljo tudi za vse ostale informacije.

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja