Razpotja 38: Smeti


smeti
Ilustracija: Enej Gala

Uredništvo

Uvodnik

Prihodnost plastičnih pošasti

»Teme vsakdana, ki ostanejo premalo premišljene,« se glasi vodilo, ki usmerja izbiro razpotniških tem. Malokaj ustreza temu opisu tako kot smeti. Niso le vsakdanja, so uporno vsakdanja. Človek je ponosen na svoje stvariteljske sposobnosti, toda edino smeti zna ustvariti dobesedno z zamahom roke. Očitno smo torej, ko govorimo o smeteh, hitro na terenu hudih metafizičnih čarovnij in ni presenetljivo, da se članki pred vami vedno znova zaustavljajo pri temeljnem vprašanju: »Kaj je smet?«

Čudnosti v zvezi s smetmi lahko kar naštevamo, že če ostanemo v vsakdanu. So predmeti, ki nam ne služijo, so nam grdi, če ne kar odvratni, smrdijo nam – toda obenem so nekaj kar se da intimnega, glede njih čutimo sram; nočemo, da nam nekdo brska po smeteh. Prostorska ekonomija ravnanja s smetmi je podobno zagonetna, tipično se nahajajo na najbolj priročnem odmaknjenem mestu: najprej so skrita pod koritom ali pod mizo; potem na najbližjem mestu, ki ga ne vidimo, ko stopimo skozi vrata domovanja. Kak izjemno ljudomrzen ali agorafobičen človek si danes že lahko uredi življenje tako, da mu praktično ni več treba prestopiti praga domačih vrat – razen da bo moral še vedno od časa do časa odnesti smeti. Smeti so poteza minimalnega poobčenja, minimalen fizičen stik posameznika s civilizacijo.

Seveda je bolj pereča tema neka druga stičnost – smeti kot neposrečen stik civilizacije in narave, nazorno viden v podobah plavajočih otokov plastike in pohabljenih želv. Ni sicer čisto samoumevno ali se smeti res pojavijo šele s človekom. Pred dvema milijardama let se je cianobakterijam posrečila fotosinteza: s pomočjo sončne svetlobe so ogljikov dioksid in vodo spojile v energetsko bogate ogljikovodike. Reakcija pa je imela odpadek, plin, ki je zasmetil atmosfero in povzročil prvo ekološko katastrofo: kisik. No, kot pravi star rek, narava je našla pot; prav strupena reaktivnost kisika je bila podlaga novega bistvenega krogotoka življenja.

Toda človekove smeti se zaenkrat obnašajo drugače. Morda ni vsak nenačrtovan stranski produkt življenja že kar smet. Tudi živali proizvajajo svinjarijo in človek je odpadke odlagal že od nekdaj, smeti pa se zdijo bistveno moderen fenomen. Dolgo so imeli človekovi napori, da iz narave iztrga svoj kos realnosti, zelo minljive uspehe. Čim je človek odvrnil pozornost od te ali one svoje stvaritve, je ta padla nazaj v naravo. Dolgo je trajalo, preden smo bili naravo zmožni secirati do te mere, da se naši produkti ne vračajo več enostavno vanjo. Smeti so morda dvomljiv dosežek, toda še vedno dosežek.

Nemara je v tem duhu treba razumeti trash estetiko, ki se je nalezljivo širila po kulturi zadnjega desetletja. Trash ne pomeni enostavno grdega in na pomemben, toda težko določljiv način se razlikuje tudi denimo od kiča. Kot boste lahko brali, ustvariti dober trash nikakor ni enostavno. Pravilnost in ubranost sta dolgočasni, ravno tako tudi nesmisel in kaos. Umetnost je narediti nekaj zares dobro zgrešenega.

S smetmi – primerno (ne)človeško temo – sklepamo prvo desetletje izdajanja humanistične revije Razpotja. Ne vrzite jih stran! ×

Vsebina

smeti
KATJA HUŠ | Če te ne vidim, nisi smet? Če nisi smet, nisi problem?
MIHA KOSOVEL| Slepa pega ekonomije
DAN PODJED | Nevidno življenje odpadkov
ALJOŠA KRAVANJA | Plastika, snov odpora
PRIMOŽ TURK | Smeti: od vidnega do nevidnega
ROK PLAVČAK | Esej o smeteh
ROBERT KURET | Demarginalizacija trasha in njegova samoparodija
MUANIS SINANOVIĆ| Trešerana, duhovna hrana

komentar
BOJAN ALBAHARI | Prežeča ironija, skrita magija poimenovanja
MARTIN HERGOUTH | -najst

intervju
LUKA LISJAK GABRIJEČIČ | Marci Shore: »Majdan ni bil le politična, bil je eksistenčna preobrazba«

nihil humani
PIA BREZAVŠČEK | Začnimo s smejalnim bojkotom, končajmo @fullyautomatedluxuryfeministcommunism

krhka evropa
DRAGAN NIKČEVIĆ | Štiri stoletja brexita

dediščina razdeljenosti
BARBARA J: FALK | Dediščina leta 1989 za oporečništvo danes
IGOR POMERANTSEV IN PETER POMERANTSEV | Izkrivljajoče zrcalo

ex libris
ANA GERŠAK | Postanek pred novim desetletjem

goriška
PETRA KOLENC IN BLAŽ KOSOVEL| Joško Štrukelj – karizmatični župan z vizijo

ideje
ANDREJA CIMPRIČ | Prikazen reakcije

omreženi um
LENART J. KUČIĆ | Nevidna smetišča

pogled
BLAŽ KOSOVEL | Gregor Božič: »To je film o bolečini zapuščanja svojega doma zaradi pomanjkanja«

na tej skali
ALEŠ MAVER | Ukrajinski pravoslavni rebus

spomin
TOMAŽ IVEŠIĆ | Sto let Versaillesa
SONJA GERIČ BEVEC | Slovensko nacionalno gibanje v Prekmurju
MARKO KLAVORA | David Tasić: »Hočem biti osveščen državljan. Nočem biti ovca.«

razzven
MIHA ZADNIKAR | Poslušanje kot aktivizem (1)

zadnja stran
PETER KARBA | Več, pevec (karaok), svoj dolg?


RAZPOTJA, številka 38 letnik X, zimska številka
IZDAJATELJ: Društvo humanistov Goriške, XXX. divizije 13a, 5000 Nova Gorica
ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK: Martin Hergouth
UREDNIŠKI ODBOR: Bojan Albahari, Peter Karba, Blaž Kosovel, Miha Kosovel, Aljoša Kravanja, Lenart J. Kučić, Luka Lisjak Gabrijelčič, Katja Pahor, Danijela Tamše
LIKOVNA UREDNICA: Katja Pahor
ILUSTRACIJE NASLOVNICE IN TEMATSKEGA SKLOPA: Enej Gala
FOTOGRAFIJE: Wikimedia Commons, Flickr
IZVEDBENO OBLIKOVANJE: Blaž Kosovel, Katja Pahor
LEKTURA: Bojan Albahari, Peter Karba, Aljoša Kravanja, Danijela Tamše
NAKLADA: 1.000 izvodov
LETO IZIDA IN NATISA: december 2019
TISK: Caligra
CENA: 7 EUR
ISSN 2232-2582