Razpotja 41: Praznina


Ilustracije naslovnice in tematskega sklopa: Tina Volarič

Uredništvo

Uvodnik

Prazno, ko je polno

Krščanstvo prepoznava sedem smrtnih grehov, eden njih je požrešnost (lat. gula) in po nauku naj bi bila odraz pomanjkanja prave mere, zmernosti. Nenavadno, saj bi naj požrešnost vendar vodila do polnosti in izpolnjenosti.

V slikovitem prizoru iz filma Monty Phyton’s The Meaning of Life (1983) letos preminuli Terry Jones odigra gospoda Creosota. Stalni gost restavracije z izrazito prekomerno težo pride na večerjo in mimo nabora z jedilnega lista izbere nedoločen »the lot«. Strežaj (John Cleese) mu prinaša jedi in pijačo ter odnaša vedra tekočega izbljuvka, ki jih gospod brez zadrege polni med večerjo. Dokler mu strežaj ne prinese ene same tanke čokoladno-mentolove rezine, ki jo g. Creosot zavrne, češ da je »absolutely stuffed«, a na prigovarjanje diaboličnega skušnjavca popusti. Sledi prizor, v katerem se groteskno napihne in eksplodira. Skeč se zaključi z g. Creosotom, ki sedi za istim stolom, na mestu razbohotenega drobovja in tolšče zeva praznina in bije njegovo srce, strežaj pa mu prinese račun.

Nemški impresionist in eden od tvorcev münchenske secesije Hans Olde je med junijem in avgustom 1899 posnel in razvil niz fotografskih portretov z naslovom Bolani Nietzsche (Der kranke Nietzsche). Fotografija ujame obnemoglega filozofa, h kateremu se sklanja njegova sestra Elisabeth. Fotografiji se ni uspelo izogniti, da ne bi postala internetni mem, v katerem je sestrina gesta stripovsko pospremljena z vprašanjem: »Nietzsche, what’s the matter?«, na katero Nietzschejeva zazrtost in duševna izčrpanost odgovarjata z: »Nothing.« Mem sproži miselni pregib, v katerem se vsakdanja skrb oziroma sočutje in povsem navadna gesta zanikovanja oziroma nepripravljenost, da bi delili svoje težave z drugimi, prestavita v distopični uvid, ki zatrese kolena celi vrsti metafizikov, vse do davnega Parmenida – nič je stvar, pravimo ji praznina.

Je praznina problem? Če odmislimo frazeološki pomen vprašanja in ga iz »Kaj je narobe?« prevedemo v »Kaj je stvar?«, v branje mema pa vključimo, da vprašanja ne postavi kdorkoli, pač pa vdova Bernharda Försterja, ki je veljal za enega vidnejših predstavnikov nemškega antisemitizma 19. stoletja, se lahko vprašamo, če problem nemara ne tiči v vprašanju; v želji, da bi tam, kjer ne vidimo ničesar, od koder zeva praznina, le kaj našli; da bi se še zmeraj pretvarjali, kot da neka stvar obstaja, čeprav več ne in morda nikoli ni.

Zato premislimo o praznini. Da bi se v zarji dneva, ki se zarisuje kot nestabilen in poln tveganj, čokoladno-mentolovi rezini, ko nam jo bo postregel strežaj, lahko odrekli.

Peter Karba

Vsebina

Praznina
DEJAN KOZEL | Od izgube sebe do srečanja s sabo
TJAŠA PARKELJ POTOČNIK | Veliko hrupa za nič
KAJA KRANER | Ekscesna objektivnost in materialnost. Proizvodnja praznine v modernizmu in sodobni umetnosti
TALJA SUŠEC | Zvok – užitek – praznina
MATJAŽ JUREN | Tisti dobri stari platz

Komentar
MIHA KOSOVEL | Benevolentni šovinizem
MARTIN HERGOUTH | Normalni populizem

Intervju
AICHA BOUGHAZI | Said Khatibi: »Biti arabski pisatelj danes pomeni predvsem biti upornik«

nihil humani
JERNEJ MEDEN | Kdo misli socialistično?

desetletje razpotij
TINA POGLAJEN | Netflix, smrt romantične komedije in pop-revolucije. Film v drugem desetletju 21. stoletja
ALJOŠA KRAVANJA | Forrest Gumb in ameriška zgodovina

ex libris
BOJAN ALBAHARI | »Komaj rojen, že goriš v ognju večera«
ANJA ZIDAR | Optimizem sočutnega sobivanja
ANJA ZIDAR | Pregled leposlovja

Goriška
MIHA KOSOVEL | Carlo Michaelstädter – filozof na meji

in memoriam
DAVID GRAEBER IN DAVID WENGROW | Kako spremeniti potek človeške zgodovine (ali vsaj tistega dela, ki se je že zgodil)

american diner
BLAŽ KOSOVEL | ZDA od prepovedi suženjstva do uzakonjene segregacije

spomin
TOMAŽ IVEŠIĆ | Ob stoletnici koroškega plebiscita

na tej skali
SIMON MALMENVALL | Mučeništvo kot odpoved. Krščanski vladarji na obrobju srednjeveške Evrope

refleksija
BLAŽ ISTENIČ URH | Nevarni priokus resničnega. Znanost in védenje v času epidemije

zadnja stran
PETER KARBA | Svet kot novičok

IZDAJATELJ: Društvo humanistov Goriške, XXX. divizije 13a, 5000 Nova Gorica
ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK: Martin Hergouth
UREDNIK TEMATSKEGA SKLOPA: PETER KARBA
UREDNIŠKI ODBOR: Bojan Albahari, Peter Karba, Blaž Kosovel, Miha Kosovel, Aljoša Kravanja, Lenart J. Kučić, Luka Lisjak Gabrijelčič, Katja Pahor, Danijela Tamše
LIKOVNA UREDNICA: Katja Pahor
ILUSTRACIJE NASLOVNICE IN TEMATSKEGA SKLOPA: Tina Volarič
FOTOGRAFIJE: Wikimedia Commons, DLIB
LEKTURA: Bojan Albahari, Katarina Gomboc Čeh, Martin Hergouth, Peter Karba, Anja Mugerli, Danijela Tamše
NAKLADA: 1.000 izvodov
LETO IZIDA IN NATISA: november 2020
TISK: Caligra
CENA: 7 EUR
ISSN 2232-2582