Razpotja 42: Meso


UREDNIŠTVO

Besede in meso

V zadnjih letih se z naraščajočo intenzivnostjo izpostavlja kontroverznost mesa kot hrane. Najpogosteje se to navezuje na skrb za pravice živali ali vprašanja okoljske vzdržnosti;, nas pa bo tokrat zanimal sam fenomen mesa, ki je, tako menimo, kontroverzen že sam po sebi. Ob vsej nabitosti prehranskih nasprotij se vegani/vegetarijanci in mesojedci vendarle okoli nečesa strinjajo: da meso ni navadna hrana. Kot mesojedec lahko slutiš vir odpora, ki odvrača vegana/vegetarijanca; le da to skoraj-ogabnost pretvoriš v užitek.

Z mesom ni nikoli vse čisto prav. Očitno gre za substanco, do katere ne moremo zavzeti nevtralnega odnosa. Je predmet edinstvene sorte poželenja – naj gre za použitje ali dotik. Toda obenem je tudi vir specifične, morda največje odvratnosti, celo groze.

Zdi se torej, da meso zgošča vso konfliktnost našega odnosa do človeškosti oziroma kar živosti nasploh. Človekov obstoj opredeljuje distanciranje od samega sebe, samopreseganje: v nas je nekaj, kar nismo mi sami, kar dojemamo kot tuje: naše telo, oz. še natančneje njegovo brezformn0 podstat – meso. Meso je notranja drugost človeka; življenje minus vsa oblika, struktura ali artikulacija, čista rast, čisto postajanje, čista brezmiselnost.

Ampak ne tako hitro: kljub tej dozdevni popolni ne-umnosti mesa, pa, presenetljivo, »meso« lahko pomeni tudi polnost oziroma vsebino, vključno z miselno vsebino. Primer iz uredniško/pisalne prakse, denimo: če te neko besedilo ne navduši zares, pa ne znaš točno povedati, zakaj, ker v njem ni nič jasno napačnega ali neumnega, boš rekel, da potrebuje »več mesa«. Tudi misel dejansko ne zadovolji, če je preveč eterična in čista.

Zato je tako pomembno, da v enem od utemeljitvenih tekstov naše civilizacije beseda »postane meso«. Razvoj pa gre lahko tudi v drugo smer.

Na presečišču narave in njenega kulturnega prebavljanja, kamor se umešča meso, je prostor za absurd. Z razvojem industrijske družbe je postalo tehnično mogoče iztrgati meso iz naravnega krogotoka zemlja-rastlina-meso-zemlja in ga namesto tega denimo zmleti, ponovno zlepiti in zapakirati v pločevinko. Angleška različica takšnega izdelka je dobila nalepko z imenom SPAM, dovolj absurdno ime za absurden produkt, da je dobil eminentno vlogo v skeču Monty Python, v katerem se vsiljivo širi po dnevnem meniju restavracije (»spam, spam, eggs, spam, bacon, spam«).

Po zaslugi tega skeča je beseda začela pomeniti vsiljeno elektronsko pošto in sčasoma, splošneje, vsako vsiljivo in brezmejno množenje sporočil. Tu, kot vidimo, je meso postalo beseda, celo neobvladljivo in presežno mnoštvo besed.

Nemara potem ni tako presenetljivo, da je bil tokrat odziv na naš poziv k pisanju za številko nadpovprečen, po količini in po raznolikosti. Najizbornejši spam lahko prebirate na naslednjih straneh!

Vsebina

meso
SAŠA HAJZLER | Meso in moč
TONI GOMIŠČEK | Meso našega časa
ROBERT KURET | Telesna grozljivka in prehodi v meso
TADEJ RIFEL | Od utelešenja Besede k poboženju mesa
ALINA HOLNTHANER, NIKA JERMAN | Kdo ali kaj upravlja z našimi telesi? Dileme v nevroznanosti
MARKO SENČAR MRDAKOVIĆ | Meso in mesenost v romanu Čarobna gora
ALJAŽ ŠKRLEP | Utopija telesa
ANDREJ GRANDOVEC | Kanibalizem kot funkcija – od razmejitve do revolucije
MUANIS SINANOVIĆ | Alkimija mesa

komentar
DANIJELA TAMŠE | Cepite se!
ANA REBERC | Nezdrava psihologija

intervju
LUKA LISJAK GABRIJELČIČ | Jan-Werner Müller: »Če hočete imeti demokracijo, morate sprejeti tudi pravila,ki jo omogočajo«

nihil humani
ARNE ZUPANČIČ | Slovenstvo med nacionalno državo in nigdirdomom

desetletje razpotij
FRANCESCO CONDELLO | Televizijske serije:nepopoln vrhunec
PETER KARBA | Desetletje Boruta Pahorja

ex libris
BOJAN ALBAHARI | »Duh je pohoten, a tudi meso je opolzko«
MARTIN HERGOUTH | Hormoni civilizacije
ANJA ZIDAR | Pregled leposlovja

goriška
MARTINA DELPICCOLO | Goriška kuga v 17. stoletju

american diner
BLAŽ KOSOVEL | Od Minneapolisa do Bidena: sistemska segregacija črncev v 20. stoletju

kavarna evropa
ALEŠ MAVER | Adam Mickiewicz in Anastasius von Schiwitz

SPOMIN
MATIC BATIČ | Povojna obnova Goriške kot dejavnik italianizacije

zadnja stran
PETER KARBA | Za čast in slavo

RAZPOTJA, številka 42, letnik XI, zimska številka
IZDAJATELJ : Društvo humanistov Goriške, XXX. divizije 13a, 5000 Nova Gorica | ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK : Martin Hergouth | UREDNIŠKI ODBOR : Bojan Albahari, Peter Karba, Lenart J. Kučić, Blaž Kosovel, Miha Kosovel, Aljoša Kravanja, Luka Lisjak Gabrijelčič, Katja Pahor, Danijela Tamše | LIKOVNA UREDNICA : Katja Pahor | ILUSTRACIJE TEMATSKEGA SKLOPA IN NASLOVNICE : Urška Alič | FOTOGRAFIJE: Wikimedia, Flickr | LEKTURA : Bojan Albahari, Peter Karba, Anja Mugerli, Danijela Tamše | NAKLADA : 1.000 izvodov | LETO IZIDA IN NATISA: december 2020 TISK : Caligra | CENA : 7 EUR | ISSN 2232-2582
Revija je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 1607. www.razpotja.si | urednistvo@razpotja.si | info@razpotja,si | +386 70 141