Razpotja 43: Podoba


Uredništvo

Vznik podobe

Kakor o marsičem drugem, se zdi letošnjo pomlad govoriti o podobi razmeroma nehvaležno početje, saj bi se pričujoči uvod lahko nanašal tako na mesto, ki ga je pojem podobe zavzemal do nastopa epidemije, kot na mesto, ki ga zavzema po dobrem letu trajanja epidemioloških razmer.

Če smo bili v času pred tem vajeni reči, da sta postala naše okolje in bivanje prežeta s podobami, so sedaj v življenja, ki so ostala prikrajšana za obiskovanje predavanj, kulturnih prireditev, protestov in opijanjene izlete v javne prostore petkovih noči, skozi računalniška programska orodja prodrli digitalizirani informacijski tokovi, ki se pred nami na ekranih utrinjajo kot spletna predavanja, koncerti in bizarne rojstnodnevne zabave ter ki v živo prenašajo tudi bolj nevralgična družbena dogajanja, omenimo zgolj slikovit »veliki pohod« Trumpovih privržencev na kongresno palačo. Včasih tudi povsem nehote, če se spomnimo posnetka myanmarske učiteljice aerobike, kjer smo lahko v ozadju kadra spremljali državni vojaški udar, nato pa postali priče tudi podobam nasilja nad protestniki na ulicah Yangona, med katerimi jih je bilo ubitih že več sto.

V življenjih, ki so ostala prikrajšana za srečevanja v javnem prostoru, na hodnikih fakultet in dvoriščih srednjih šol, teh pomembnih prostorih odraščanja, se izgublja občutek pripadnosti, vmeščenosti in povezanosti, oblikovanja skupnih interesov novih generacij. Te izgube nadomeščajo upodobljenosti in vrednotenja na spletnih socialnih omrežjih, postavljene v že nameščene okvirje spletnih gigantov, medtem ko se dogovori, doseženi znotraj prejšnjih družbenih »okvirjev«, ki se tičejo spoštovanja človekovih pravic, vloge medijev, organov nadzora in omike v odnosih oziroma komunikaciji zabrisujejo.

Iz sveta, ki je v zadnjem desetletju in pol doživel ekstenziven razvoj digitalno reproduciranih spletnih vsebin onkraj vsakršnih okvirjev časa in prostora in v katerem je, vzeto po Davidu Harveyju, svetovna geografska kompleksnost vsako noč strnjena v vrsto podob na statičnem televizijskem ekranu, vstopamo v svet, kjer vsebine izza sploščenosti iščemo sami; iz lastne neumnosti, brez razprave tonemo v blaznost. Podoba je postala redukcija: konec oziroma ločitev, torej ekran, za katerim smo obsojeni na in prepuščeni tehnikam nadzora, mobilizacije, ogorčenja in konsenza. Da ne bi videli bojev, ki se odvijajo pred našimi očmi – pa čeprav so to boji za daljinec; Ljubljana je Berlin – Man kann es nicht sehen aber fühlen.

In še nečesa ne gre pozabiti. Anatole France v svojem romanu Tais (Thaïs, 1890) opiše prigode nesrečnega puščavnika Panfucija, potem ko se mu sredi spokoritvene meditacije v misli prikrade podoba aleksandrijske lepotice, ki ga je še v času njegovega grešnega življenja vodila v skušnjavo. Vznik vabljive prikazni na odru duševne izčrpanosti za dokončen propad nesrečnika. Risbe prazgodovinskih živali v jami Lascaux kot odsevi prividov zaradi lakote in strahu sredi zimske teme. Iz izčrpanosti zaradi obsojenosti na ekran – du noir naît la lumière – pa vznikajo podobe tega časa.
Peter Karba

Vsebina

podoba
TOMAŽ GRUŠOVNIK | Podobe zastiranja podobe
SIMON MALMENVALL | Od ikon k večnosti
POLONA BALANTIČ | Berlinski grad
AJDA BRAČIČ | Zbogom, Art Vandelay!
TOMAŽ MIHELIČ | Lepota zbledi, neumnost je večna
SERGEJ HARLAMOV | Nobene matrice, le še glitch | ali The shady side of YOLO

komentar
ALJOŠA KRAVANJA | Koronakceleracionizem
MARTIN HERGOUTH | Krč

intervju
TATJANA JAMNIK | Radka Denemarková:»Primanjkuje nam vrednot, kot so solidarnost, sodelovanje in misel na druge«

nihil humani
ALJOŠA KRAVANJA | Zakaj smo prikovani pred zaslone?

slovenija 30
MATEVŽ GRANDA | Let slovenske arhitekture in grajenega prostora
SAŠO DOLENC | Znanost v Sloveniji – kritični pregled

krhka evropa
FRANCESCO CONDELLO | Hočemo tehnokrate!

ex libris
BOJAN ALBAHARI | »Župnik, rabin in mufti vstopijo v bar …«
ANJA ZIDAR | Zvezda v osončju
ANJA ZIDAR | Pregled leposlovja

goriška
MIHA KOSOVEL | Nova Gorica na poti k evropski prestolnici kulture
PETER PURG | Novi Goriški Bauhaus: onstran družbenega in okoljskega hazarderstva

omreženi um
ALJAŽ POTOČNIK | Reddit proti Wall Streetu: Bitka doline Koom 2.0

razpadle države, razpadle skupnosti?
FLORIAN BIEBER | Tesnobna Evropa

misliti skupnost prihodnosti?
ANDREJ VOZLIČ | Družbeno-politični sistemi prihodnosti: Zemlja ali Mars, oceani ali umetna inteligenca?

sladoledarna evropa
ENIS MACI | Somrak bogov

zadnja stran
PETER KARBA | Napadi in avtonomija

RAZPOTJA, številka 43, letnik XII, pomladna številka
IZDAJATELJ: Društvo humanistov Goriške, XXX. divizije 13a, 5000 Nova Gorica | ODGOVORNI in glavni UREDNIK: Martin Hergouth | UREDNIK TEMATSKEGA SKLOPA: Peter Karba | UREDNIŠKI ODBOR: Bojan Albahari, Peter Karba, Lenart J. Kučić, Blaž Kosovel, Miha Kosovel, Aljoša Kravanja, Luka Lisjak Gabrijelčič, Katja Pahor, Danijela Tamše | LIKOVNA UREDNICA: Katja Pahor | ILUSTRACIJE TEMATSKEGA SKLOPA IN NASLOVNICE: Eva Mlinar | FOTOGRAFIJE: Wikimedia, Flickr | LEKTURA: Bojan Albahari, Martin Hergouth, Peter Karba, Danijela Tamše NAKLADA: 1.000 izvodov | LETO IZIDA IN NATISA: april 2021 TISK: Caligra | CENA: 7 EUR | ISSN 2232-2582
Revija je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 1607. www.razpotja.si | urednistvo@razpotja.si | info@razpotja,si | +386 70 141 723