Slovenija 30 – Uvod v tematski cikel


Miha Kosovel, Luka Lisjak Gabrijelčič, Ožbej Peterle

»Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan.« Te besede, izrečene na predvečer osamosvojitve in zapisane v zgodovino, so v veliki meri ostale način, kako razmišljamo o lastni državi: kot o mladi državi, ki si mora še utreti pot in zgodovino. Pogosto vprašamo quo vadis, razmišljajoč, kje smo morebiti skrenili z nje, in kateri veter bi bilo dobro ujeti, da se vrnemo na pravo smer. Ugotavljamo, da smo se dovolj ali premalo modernizirali, da je naš nacionalni značaj bolj ali manj primeren globalnim izzivom, da smo preveč socialistični, da bi zmogli ujeti premožne zahodnjake, ali preveč neoliberalni, da bi lahko nudili splošno blaginjo, kakršno imajo na Zahodu. Idealistični pristop, s katerim želimo reflektirati stanje in usmeritve samostojne Slovenije, nam mnogokrat zamegli materialne sledi, ki jih je država v svojih tridesetih letih pustila za sabo. Tokrat nas zato ne zanimajo sanje, temveč nas zanima, kakšen je bil tisti novi dan – trideset let novih dni, vsakodnevnega življenja, dela, dejavnosti; trideset let, ki jih je slovenska država v dobrem in slabem ustvarjala.

V sklopu Slovenija 30 želimo analizirati in ovrednotiti, kaj je dosedanja zapuščina samostojne Slovenije. Nočemo odpirati tem, kaj smo zamudili ali kje smo skrenili z bolj ali manj namišljene začrtane poti. Izhajamo iz predpostavke, da materialna raven, ki se kaže v zakonodaji, inštitucijah, ukrepih, gospodarskih kazalcih, demografiji, zaposlitvenih strukturah ipd., ni vedno istovetna s smotri, predstavami, političnimi in svetovnimi nazori svojih pobudnikov, zagovornikov, ideologov ali izvajalcev, saj je produkt kompleksnejših operacij, v katere je vključeno mnogo različnih faktorjev, in so posledica delovanja različnih družbenih ravni in podsistemov. Naš namen je zato videti, kako Slovenija danes izgleda kot politična in institucionalna tvorba, kakšen je bil njen razvoj od osamosvijitve do danes in kako se je poleg države kot mednarodnopolitičnega subjekta vzpostavilo in izgradilo tudi specifične oblike javnega življenja. Iščemo torej analitične eseje, ki bi pretresli različne vidike slovenske stvarnosti trideset let po osamosvojitvi; samostojne Slovenije, takšne, kakršna je, oziroma, kakršna se kaže kritičnemu, a empatičnemu pogledu sodobnika, ki skuša svoje ocene in analize podati sine ira et studio.

Sklop bomo razdelili na več tem, na podlagi katerih bomo iskali strokovnjake ali angažirane opazovalce, ki bodo prispevali relevantne članke.

Notranja politika in javna uprava: kako se je država urejala navznoter, kako je bilo urejeno področje centralnih in lokalnih političnih struktur; kako se je organizirala civilna družba in kako je potekalo vplivanje med njo in državo; razvoj strankarskega sistema skozi desetletja; zunanja politika: kako je potekala (samo)umeščenost Slovenije na mednarodni ravni; kako se je oblikovala slovenska zunanja politika; kdo so bili zavezniki v tridesetih letih obstoja države; kateri so bili temeljnji izzivi in problemi, s katerimi smo se soočali; izobraževanje in znanost: razvoj šolstva od osem do devetletke in pomembni premiki na področju pedagogike; razvoj javnega in zasebnega visokega šolstva in njihove posledice; razvoj znanstvenih inštitutov ter tehnične inovacije v Sloveniji; kultura: teme slovenske kulture po osamosvojitvi, njeni akterji, dosežki in morebitne slepe pege; javne institucije in njihova preobrazba do danes; vzpostavitev, razvoj in problemi nevladnega sektorja in samozaposlenih; okolje in prostor: ekologija, praktična in zakonska raven; kulturna dediščina, renovacija in oživljanje; odnos ruralno in urbano; grajeni prostor, arhitektura in urbanizem; gospodarstvo: vzpon in zaton »slovenskega modela« ekonomske tranzicije; prehod od družbene k zasebni lastnini; gradualizem in njegovi kritiki; svetovna finančna in dolžniška kriza ter njeni vplivi na razvoj slovenske ekonomije; strukturne spremembe v gospodarstvu v zadnjega pol desetletja.

To so glavne teme, ki jih želimo v sklopu pokriti, sprejemamo pa tudi prispevke na specifične vidike znotraj omenjenih podsistemov, kakor tudi na druge širše teme, ki si zaslužijo obravnave: socialne politike, usoda koncepta »skupnega slovenskega kulturnega prostora« od osamosvojtve do danes, položaj narodnostnih, spolnih in drugih manjšin v Sloveniji, mediji in premene znotraj javne sfere, odnosi med verskimi skupnostmi in državo – in nazadnje tudi historizacija samih »sanj« o državnosti: kaj so si posamezni akterji in skupine obetale od samostojne države v zadnjih tridesetih letih, kako so se sanje povezovale z realizmom in kako se odnos ter pogled današnjih generacij do slovenske državnosti razlikuje od predstav in želja generacij, ki so jo snovale in doživele njeno uresničitev.×


Članek je bil prvotno objavljen v Razpotja 43: Podoba spomladi 2021.

Na spletu lahko preberete le manjši del člankov, objavljenih v reviji. Za sproten dostop do vseh člankov v obstojni, oprijemljivi in pozorno oblikovani tiskani obliki se naročite.