cfp


Vabilo k pisanju za Razpotja 39: HIERARHIJE

Ilustracija: Sandro Boticcelli, Karta pekla

Moderni čas je v konfliktnem razmerju do ideje hierarhije. Z egalitarizmom, ki ga je kot normo postavila najpozneje francoska revolucija, je ideja stabilne hierarhije med ljudmi postala načeloma nevzdržna (kar pa ne pomeni, da se tega premika ni poskušalo zaobrniti). Znanstveni razvoj je podobo hierarhično urejene stvarnosti zamenjal s podobo plosko raztezajočega se univerzuma. Pa vendar najraznovrstnejše hierarhičnosti, v socialni organizaciji in drugod, še vedno očitno ne izginjajo; je nemara v resnici egalitarnost tista, ki je nevzdržna?

Še več, v nekaterih vidikih – z vseprisotnimi Top 10 seznami, nagradami n vsakovrstnimi rangiranji – se zdi naš čas s hierarhijami naravnost obseden.


Vabilo k pisanju za Razpotja 38: Smeti

 

Uredništvo

Kaj tvori smet? Kdaj nekaj postane smet? Kdaj denimo postane smet plastenka vode? Že ko je na policah? Ko spijemo vodo v njej? Ko se odločimo, da je ne bomo ponovno uporabili? Ali lahko plastenka vode kadarkoli konča biti smet? Ali ne vedno nova ponovna uporaba v najboljšem primeru časovno odlaga njeno končno romanje na smetišče? V kakšni meri zadevo rešuje recikliranje? Ali ni industrija reciklaže prav tako še ena industrija s svojimi lastnimi potratnostmi? Je smet sploh izničljiva?

Ali lahko sploh obstaja globalna ekonomija brez globalnega problema smeti? Globalna ekonomija ni le pretok financ, ki se ne ozira na meje, temveč tudi pretok surovin in produktov, pri čemer je že sama produkcija navadno razčlenjena prek celotnega sveta.


Vabilo k pisanju za 37. številko Razpotij: INTIMNOST

Uredništvo

»Osebno je politično!« se je glasilo eno od gesel mobilizacije šestdesetih. Danes je, nasprotno, osebni prostor, prostor intimnosti nekaj, kar se nam povsod zdi ogroženo in kar je treba pozorno braniti. Vseprisotnost spleta, nenehno beleženje odtisov vsakega našega digitalnega dejanja, zbiranje teh odtisov s tehnologijami velikega podatkovja: naša intimnost je bolj kot kadarkoli prej na razpolago in izkoriščena za ekonomski dobiček neznano koga.

Toda ali ne bi morali ugotoviti, da je ta zaskrbljenost mogoča le, ker z intimnostjo obenem ravnamo precej brezskrbno? Mi smo tisti, ki to podatkovje dajemo na razpolago. Ko so družabna omrežja – premik zgodovinskih razsežnosti – sleherniku omogočila, da vzpostavi direkten stik med lastno intimnostjo poljubne stopnje in neko vrsto javne sfere, smo to možnost navdušeno posvojili – vsakdanje voajerstvo pa nemara še bolj.


Vabilo k pisanju na temo SLOVENŠČINA (rok je 7. 3.)

Slovenščini ni bil javni prostor nikoli preprosto dan. Podobno kot drugi politično obrobni jeziki si je morala svoje javno mesto izboriti, reflektirati je morala svoje razmerje z drugimi, družbeno močnejšimi jeziki – sprva nemščino in kasneje srbohrvaščino – ter prebroditi notranje spore med snovalci knjižne norme. Največji izmed njih – Trubar, Vodnik ali Prešeren – svoje govorice zato niso uporabljali kot že izdelanega sredstva s priloženimi navodili za uporabo, temveč kot gnetljivo, presenetljivo gibko izrazno sredstvo z negotovo javno usodo. Pisati v slovenščini je pomenilo zanje hkrati tudi določati njeno usodo, reflektirati njeno rabo.  


ROK za oddajo člankov je PODALJŠAN! Tema: KULTURNI BOJ(I) (ROK: 30. 6.)

Podaljšali smo rok za oddajo člankov za prihodnjo številko revije Razpotja na temo kulturnih bojev. Spodaj si lahko preberete poziv k sodelovanju. Novi rok za oddajo prispevkov je 30. 6. 2013!

V zadnjih dveh desetletjih se pojem kulturnega boja pogosto uporablja za opis stanj visoke konfliktnosti, ki zaznamujejo nekatere sodobne politične skupnosti in družbena okolja. Pojem sloni na predpostavki, da je od 80-ih let dalje, predvsem pa po padcu Berlinskega zidu, tradicionalne ideološke spopade nadomestila politika, ki temelji na kulturnih identitetah. Kulturni boj se zato najpogosteje razumeva kot politično stanje, kjer te kulturne identitete preidejo od dogovornega ali tekmovalnega usklajevanja interesov k brezobzirnemu boju za kulturno hegemonijo.