Madžarska

Kdo torej živi v resnici? 

 

Holly Case 

Pankaj Mishra je kmalu po inavguraciji Donalda Trumpa bralce New Yorkerja pozval k branju češkega disidenta Vaclava Havla, ki naj bi nam pomagal pri orientaciji v naših težkih časih. »Veliko preden je administracija Georga W. Busha šla v vojno v Irak z lažno pretvezo,« je napisal Mishra, »je Havel tako v svobodnem kot v nesvobodnem svetu prepoznaval ‘oblast, utemeljeno na vseprisotni ideološki fikciji, ki lahko vse racionalizira, ne da bi sploh oplazila resnico’«. 

Mishra je nadaljeval, da so po Havlu »ideologije, sistemi, aparati, birokracije, umetniki, jeziki in politični slogani« v modernem svetu nakopičili edinstveno zloveščo oblast, ki je povsod pritiskala na posameznika in prikrajšala »ljudi – tako vladajoče kot vladane – za njihovo vest, za njihovo zdravo pamet in naravni govor, in s tem tudi za njihovo dejansko človeškost«.

Orbánova vlada na tehtnici

Áron Coceancig

Madžarska si je v zadnjih letih prislužila pozornost evropskih medijev zaradi številnih globokih političnih, ekonomskih in kulturnih sprememb, za katere je odgovoren premier Viktor Orbán in njegova stranka Fidesz. Orbánova vlada se pogosto znajde sredi navzkrižnega ognja nasprotujočih si mnenj. Medtem ko jo nekateri postavljajo za zgled, saj naj bi se s svojim delovanjem zoperstavila »zlobnim« mednarodnim finančnim organizacijam in si tako ponovno priborila nacionalno suverenost, ji drugi očitajo spogledovanje z avtoritarnostjo, celo zdrs v diktaturo. HVG, časnik madžarske liberalne levice, je le nekaj mesecev po Orbánovi zmagi maja 2010 Madžarsko primerjal z latinskoameriškimi državami, Orbána pa postavljal ob bok Chávezu, vodji bolivarovskega socialističnega eksperimenta.

Kulturnobojna prilastitev politike: O avtizmu spomina in identitete na Madžarskem

Ferenc Laczó

Na začetku letošnjega leta je Jan-Werner Müller, politolog in zgodovinar politične misli, pozval k takojšnji ustanovitvi posebne Köbenhavnske komisije, ki bi nadzirala  in varovala liberalno-demokratične standarde v Evropi (glej njegovo knjigo Wo Europa endet. Ungarn, Brüssel und das Schicksal der liberalen Demokratie, Berlin, 2013). Na podlagi stanja na Madžarskem in v manjši meri tudi v Romuniji je Müller opozoril, da politični trendi še posebej v teh dveh članicah Unije uhajajo iz vajeti ter ogrožajo jasno določene in veljavne standarde liberalne demokracije.