Razpotja 34: Strokovnost


Moči (ne)znanja ne gre podcenjevati

Agata Tomažič

Kolescem iz neke temne kovine, ki so jo oblizovali zeleni madeži, je bilo že na prvi pogled videti, da se ponašajo s častitljivo starostjo. Kar je, kakopak, značilno za vse eksponate v grškem Narodnem arheološkem muzeju v Atenah. Toda delci mehanizma, ki so bili pod steklom tudi obilno osvetljeni, so si zaslužili mnogo več kot rahlo utrujen ošvrk obiskovalke, za katero je bil že nekajurni maraton po orjaških muzejskih sobanah. Zraven je bila replika mehanizma, rekonstruirana na podlagi peščice najdenih delcev: zlata škatlica s še več kolesci in kazalci. Priznam, da brez napisa na ploščici – pisalo je »Mehanizem z Antikitere« – ne bi razvozlala, za kaj gre in čemu je reč rabila.


Zakaj znanost potrebuje zgodbe?

Sašo Dolenc

Leta 1985 je Harry Frankfurt, profesor filozofije na univerzi Princeton, napisal vplivni esej z nenavadnim naslovom On Bullshit (O nakladanju), ki ga je dvajset let pozneje nespremenjenega izdal še v knjigi. V njem je razvil teorijo o načinu komuniciranja, pri katerem je pomembno le, ali uspe govorec sogovornika oziroma občinstvo pridobiti na svojo stran, povsem nepomembno pa je, ali med prepričevanjem govori resnico ali ne.

Avtor eseja posebej poudarja, da v primeru »nakladanja«, kot lahko morda še najbolje prevedemo angleško besedo bullshit, ne gre za laganje, saj lažnivec pozna in spoštuje resnico, le v konkretnem primeru, ko se zlaže, jo želi prikriti ali zamolčati.


Ex libris: Pregled leta 2018

Ana Geršak

Zaključek leta je čas obračunov in čeprav bodo knjige z letnico 2018 izhajale še vse do marca, je že mogoče reči, da je lanska bralna bera obrodila bogate sadove – tako na področju prevodne literature kot tudi domačih del, ki napovedujejo prav pestro bitko za literarne nagrade. »Zamudnikom« in nekaterim od naštetih bom več pozornosti namenila v naslednji številki, zaenkrat pa se prepuščam ecovski »vratolomni lepoti« seznamov in naštevanj tistih del, ki bi jih bilo smiselno prebrati tudi v novem letu … ali sploh kadar koli v kakršni koli prihodnosti. Če kaj, potem je prednost dobrih knjig gotovo njihova trdoživost in odpornost na staranje, nasprotno – čas lahko njihove čare kvečjemu poudari.


»Slovenci so, na nek zanimiv način, izvorni Avstrijci.« – Intervju: Pieter M. Judson, zgodovinar

Oskar Mulej

Pieter M. Judson (1956) je ameriški zgodovinar in profesor na Evropskem univerzitetnem inštitutu (EUI) v Firencah. Je avtor številnih del o zgodovini Avstro-Ogrske, med katerimi sta najbolj znani Exclusive Revolutionaries: Liberal Politics, Social Experience, and National Identity in the Austrian Empire 1848–1914 (Izključujoči revolucionarji: liberalna politika, družbena izkušnja in nacionalna identiteta v Avstrijskem cesarstvu, 1848–1914, 1996) in Guardians of the Nation: Activists on the Language Frontiers of Imperial Austria (Varuhi naroda: aktivisti na jezikovnih mejah cesarske Avstrije, 2006). Njegova zadnja knjiga, Habsburško cesarstvo (The Habsburg Empire, 2016), je sinteza njegovih dosedanjih dognanj.


»Ko se daviš, pomaga še več hrane.« Basen o idiotih v težavnem času

Marko-Luka Zubčić

Martina Shorta imajo nekateri za nevljudnega in krutega burkača, za neznosnega strica, obsedenega z norčijami. Za druge spada v plemstvo komedije. Njegov lik Jiminy Glick je še posebej pretiran, žaljiv in plitek; Short ga je uporabljal pri intervjujih z raznimi zvezdniki. V nekem prizoru se Jiminy baše s krofi in se z njimi že skorajda davi. »Ko se daviš,«, opozori, »pomaga še več hrane.«

Jiminy Glick je idiot in zato je dober začetek te basni.

Za Jiminyja Glicka ni nobene prihodnosti v smislu, da bi znal narediti kakšno stvar. Obtičal je v žalostnem stanju; ne more doseči višje stopnje krepostnega ali spodobnega življenja, saj je samovšečen in zloben; razumeti ne more niti najosnovnejših nalog ali temeljnih gest družbene interakcije.


Razpotja 34: Strokovnost

UVODNIK

Propaganda in imunski sistem

V osemdesetih letih 20. stoletja se je med geji in Afroameričani razširila govorica, da je ameriška vojska razvila smrtonosni virus. Spustila ga je iz laboratorija in ga razširila med neželenimi skupinami prebivalstva, med katere sodijo tudi sami.

Zgodba se je zdela verjetna. Vsi so že slišali za skrivnostno novo bolezen (aids), ki se je prenašala s spolnimi odnosi in je najbolj prizadela gejevsko in črnsko populacijo. O domnevni povezavi med aidsom in ameriško vlado so poročali mediji po svetu in navajali strokovnjake, ki so potrdili teorijo o umetnem nastanku virusa HIV. Številni bolniki in njihovi svojci so sprejeli takšno razlago, za kar so imeli razloge.