Razpotja


Zarota abstraktne rase duha

Sašo Furlan

Pred dobrim letom (članek je bil napisan leta 2016, op. ur.) je eskalacija konflikta med Hamasom in izraelsko vojsko privedla do vnovičnega vojaškega spopada, v katerem je umrlo 2.200 Palestincev, od tega več kot 1.400 civilistov. Agresija Izraelskih obrambnih sil v Gazi je povsod po svetu spodbudila ostre in jezne, čustveno nabite odzive. Na eni strani je šlo za utemeljene obsodbe izraelske vlade in vojske zaradi dolgoletnega militantnega ekspanzionizma na palestinskem ozemlju in izrazito rasističnih politik do tamkajšnjih muslimanov in Arabcev. Toda po drugi strani smo bili priča tudi vse prej kot utemeljenim izbruhom sovraštva do Judov.


What will remain of Euro2016?

Antonio Saccone

According to the UEFA, the spectators of the 51 matches were 2.4 million, out of over 11.2 million requests. The ten Fan Zones across France have attracted 3.6 million people. The event was broadcasted by more than 130 media: a cumulative live audience of six billion viewers is expected to have watched the matches, with more than 300 million for the final. 300 million visitors were on the official tournament website, compared to 88 million in 2012. You can ask «What will remain of Euro2016?» to any of the people reached, to any of the stakeholders involved (public, private, non-gorvernamental organisations, media, sport representatives) or to any of the 2,1 billions people composing the football community worldwide (according to www.fifa.com)


Vojne so slabe igre

Aljaž Potočnik

Ljubim videoigre. Menim, da gre za najboljši medij. Nekateri imajo v prostem času raje knjige. Pravijo, da bogatijo besedni zaklad in spodbujajo rast bralčeve domišljije. Trdijo tudi, da jih knjige popeljejo na popotovanja po resničnih, zgodovinskih ali izmišljenih svetovih, jih soočijo z uspehi in porazi junakov ali razkrivajo globine človeških čustev, dilem ter odpirajo okno do vsega najboljšega in najslabšega kot tudi povsem povprečnega in banalnega. Resnično lahko vse prelijemo na papir – a ne gre spregledati dejstva, da je branje izrazito pasivno početje. Prevajanje abstraktnih znakov najprej v jezik in nato v predstave sicer zahteva domišljijsko delo, s katerim se bralec še posebej v prvoosebnih pripovedih pogosto poistoveti z literarnimi liki, a kljub vsemu ostaja zgolj potnik na tujem potovanju – muha na steni, ki more na svet vplivati zgolj tako, da ne obrne lista.


Izšla je 22. številka Razpotij. Tema: Javni interes

Dobro in zlo skozi finance

Kako govoriti o javnem interesu, če se moramo izogniti, po šegah in navadah današnjosti, govoru o dobrem in zlu? Da je nekaj v javnem interesu, lahko pomeni le, da gre za neko dobro, ki je onkraj partikularnosti in zato zavezujoče za vse – torej obče dobro. Danes pa neradi govorimo o občih stvareh brez pene v ustih ali posmehljive grimase na obrazu.

Ta nedorečenost, ta strah pred izgovarjanjem »občih resnic« in zvajanje vseh političnih argumentov v najboljšem primeru na začasne, izpogajane pravice, v najslabšem pa na razmerja med dominantno skupino in (zatirano) manjšino, je gotovo cena, ki jo je morala Evropa plačati za svojo izkušnjo prejšnjega stoletja.


Izšla je 14. revija Razpotij s temo “Narava”

Uredniška beseda: 

Narava – »Kaj je v imenu?«

Neapeljski komik Antonio De Curtis, znan pod umetniškim imenom Totò, je kljub množični priljubljenosti šele po smrti doživel priznanje svojega ustvarjalnega genija. V neprestani denarni stiski je bil namreč primoran sprejeti vsako vlogo, ki se mu je ponudila – tudi v najbolj cenenih filmih. Med režiserji je bil priljubljen, ker je znal oživeti še tako zanič scenarij. Njegov adut je bila improvizacija. Soigralci so ga iz istega razloga sovražili. Nikoli namreč niso vedeli, kdaj bo iztiril iz zapisanega dialoga in začel nizati najbolj nore asociacije. Kot mojster italijanskega jezika je žongliral z različnimi slogovnimi, zemljepisnimi in zgodovinskimi plastmi, ki tvorijo njegovo bogato besedišče, in z njihovim prepletanjem ustvarjal nepredvidljivo bizarne komične učinke.


Kako postati (boljši) Slovenec

Miha Kosovel

Si predstavljate enega tistih mučnih trenutkov, da ste na obisku pri zakonskem paru, ki se vam je vedno zdel nekoliko zadržan in miren, a vendar lep, urejen, skorajda idiličen, in se že pri aperitivu začneta med seboj žolčno prepirati in se obmetavati z najbolj intimnimi in vulgarnimi očitki? Vi pa sedite za mizo in ne veste, kam bi se dali.


Vabilo k pisanju na temo SLOVENŠČINA (rok je 7. 3.)

Slovenščini ni bil javni prostor nikoli preprosto dan. Podobno kot drugi politično obrobni jeziki si je morala svoje javno mesto izboriti, reflektirati je morala svoje razmerje z drugimi, družbeno močnejšimi jeziki – sprva nemščino in kasneje srbohrvaščino – ter prebroditi notranje spore med snovalci knjižne norme. Največji izmed njih – Trubar, Vodnik ali Prešeren – svoje govorice zato niso uporabljali kot že izdelanega sredstva s priloženimi navodili za uporabo, temveč kot gnetljivo, presenetljivo gibko izrazno sredstvo z negotovo javno usodo. Pisati v slovenščini je pomenilo zanje hkrati tudi določati njeno usodo, reflektirati njeno rabo.  


Izšla je 12. številka Razpotij s tematskim sklopom “Kulturni boj”

UVODNIK

Strategija resnice

Po mnenju nekaterih mislecev je izvorni greh in s tem temelj evropske civilizacije potrebno iskati v Platonovi politeji (ki jo bomo v želji po aktualizaciji spreobrnili v državo). Tam naj bi filozof prvič v zgodovini dopustil laž kot legitimno sredstvo za dosego pravične družbe. Svet modrecev, če si lahko tako dovolimo imenovati vladajoči sloj njegove sončne države, je edini, ki ima moč in možnost motriti svet, drugim preostane zgolj tisto, kar jim je bilo (od narave ali usode) položeno v zibko: repeticija. Ponavljanje tako na službenem področju, kot tudi na po- dročju znanja – komur pač ni dana veščina mišljenja, ta se mora (saj učenje je konec koncev vedno ponavljanje) učiti od drugih.