Vabilo k pisanju na temo: DELO


workinprogress

V Razpotjih odpiramo razpravo o temah, povezanih z delom, delovnimi procesi, oblikami organiziranosti dela, zakonskimi ureditvami in (novimi) ekonomskimi modeli.

Delo je ena ključnih teorij modernega sveta. Šele novi vek je namreč obdobje, ko delo prvič sploh postane cenjeno, vredno in produktivno; v končni fazi je delo tisto, ki naredi človeka. Delo začne graditi svet, ga bogatiti in pleniti. Kar je bilo nekoč tako osovraženo, da so to počeli le sužnji in sluge, postane v središču pozornosti. Ljudje se ne hvalijo več s tem, kako malo delajo, temveč ravno s tem koliko dela imajo. Delo ni več znak revščine, temveč bogastva. Države postanejo velike gospodarske enote, kjer so vsi prebivalci delavci za skupno dobrobit, ki na koncu svoje zahtevane delovne dobe prejmejo določeno vsoto, da jim na stara leta ni potrebno več delati, prav tako pa države skrbijo za zdravje in izobrazbo. Tako oblikovana socialna država pa lahko vse manj služi svojemu namenu, ko države izgubljajo svojo moč na račun globalnih institucij v vse bolj hitro spreminjajočem se svetu z vedno več informacijami, do katerega je pripeljalo ravno vse več dela vse večjega števila ljudi.

Kako torej bivati v družbi, ki je utemeljena na delu, hkrati pa je dela vse manj? Ali je napaka v družbi ali v nas, da se oklepamo nekih družbenih vzorcev, ki dandanašnji vse manj držijo? Kako delovati, delati in ustvarjati v družbi, ki se vse bolj odmika od vzorcev socialne države, utemeljene na ruševinah druge svetovne vojne?

Razpotja torej nudijo prostor za koherentno predstavitev idej, če je potrebno tudi s pripadajočim svetovnim nazorom in zgodovinskim kontekstom, ki je oblikoval današnje stanje. Vsekakor pa želimo poudarek na rešitvah, primernih za naš prostor.

V javnem diskurzu je veliko debat o alternativnih družbeno-gospodarskih oblikah, ki ne nudijo zadostnih odgovorov na današnje pereče probleme. Na drugi strani pa imamo vse več takšnih, ki se o alternativah sploh ne sprašujejo, saj menijo, da te sploh ne morejo obstajati in da je današnja smer edina pravilna. Sami bi želeli preseči to ostro opozicijo.

Teme, ki bi jih želeli še posebej obdelati:

– (ne)spremembe pogojev dela
V Sloveniji je brezposelnost letos dosegla nove rekorde. Na to, kako pomembna je reforma trga dela, nas pogosto spominja tudi EU, a so vlade ob zaostrenih ekonomskih razmerah v zadnjih mandatih sprejele bolj malo konstruktivnih ukrepov, tudi zaradi nasprotovanja sindikatov in mnogih javnih intelektualcev, ki vsako spremembo označijo kot neoliberalen prijem. Temu pa je seveda potrebno dodati tudi zavrnitev malega dela na referendumu, tako da je možnosti za delo part time vse manj: pred kratkim so namreč povišali obdavčitev avtorskih pogodb, še vedno pa obstaja študentsko delo, ki status študenta spreminja v najbolj privilegirano obliko dostopa do dela.

– flexicurity
EU je v vseh njenih ključnih strategijah od Danske prevzela flexicurity, model, ki fleksibilnost zaposlovanja kombinira s socialno varnostjo. Katera oblika bi bilo najbolj primerna za Sloveniji in kako zakonsko urediti takšne poslovne subjekte ter druge oblike prekernega dela?

– nove oblike zaposlitve (s.p.) vs. redna zaposlitev za nedoločen čas
Hkrati pa število redno zaposlenih ne narašča, zaradi česar smo priče s.p.-jizaciji delovno aktivnega prebivalstva, pri čemer so najbolj na udaru mladi, kulturniki in novinarji. Čeprav s.p.-ji nudijo visoko stopnjo fleksibilnosti, pomeni imeti s.p. vedno večjo stopnjo tveganja v primeru izgube naročnikov, neplačilne discipline ali bolezni in poškodb, saj trenutni obliki manjka socialna varnost. Kaj se zgodi, če s.p.-jevec ne more delati zaradi takšni in drugačnih razlogov, mora pa še vedno plačevati socialne in zdravstvene prispevke?

– zadružništvo, samoupravljanje
Med nekatere oblike organizacije dela, ki so v času ekonomske krize ponovno vzbudila zanimanje, so tako tudi zadruge ali kooperative, za katere je značilno skupno lastništvo in skupno odločanje zaposlenih, organiziranih v gospodarsko družbo. Zakaj takšna oblika ni bolj popularna in kakšne so odgovornosti zaposlenih, ki so hkrati lastniki? Kako je s sprejemanjem odločitev, pogajanjem, kariernim napredovanjem in katere so zakonske omejitve, zaradi katerih se ljudje ne odločajo o takšnem ekonomskem sodelovanju? Tudi socialno podjetništvo se je pojavilo kot neke vrste alternativa, ne da bi zares našlo svoje mesto.

sharing economy in vpliv na gospodarstvo in ljudi
Bolj uspešne pa so t. i. kolaborativne ekonomije (sharing economy), ki povezujejo uporabnike, s tem, ko ti delijo svoje usluge ali produkte, in ne pozna koncepta lastništva ter klasične korporativne organiziranosti, pri povezovanju pa so uporabnikom v pomoč predvsem sodobne tehnološke platforme. Dobri primeri so Craigslist, Airbnb, številni portali za delitev stroškov prevoza, kot je tudi prevoz.org.. Poznamo tudi coworking, ki povezuje predvsem ljudi iz ustvarjalnih panog, ki si za delo delijo skupne prostore in ideje.

– delovni čas
Delo pa se je spremenilo tudi z vidika strogega ločevanja od prostega časa; mnogi so svojo karierno pot zamenjali za preprosto življenje, čim manj odvisno od materialnih dobrin, kar imenujemo downshifting, številne države po svetu pa poskušajo tradicionalne osemurne delavnike skrajšati, saj bi to vplivalo na varčevanje, manj odsotnosti z dela, nižje stroške obratovanja itd. V Göteborški javni upravi so se odločili za šesturni delovnik, ne da bi zmanjšali plače. Kakšni bi bili ekonomski učinki spremembe organizacije dela? Kako sploh misliti razmerje med delom in prostim časom danes?

– kako so zadeve urejene v nam sosednjih državah?
Kako so tovrstne problematike urejene v Avstriji, Hrvaški, Italiji in Madžarski? Ali imajo kjerkoli drugod kakšno rešitev, ki bi bila primerna tudi za Slovenijo?

+ Kaj delo sploh je?
Poleg tega pa nas bo zanimalo tudi samo vprašanje kaj sploh je delo, kako se razlikuje od nedela, kako se je to razmerje spreminjalo skozi čas in kako to razmerje lahko postavimo danes. Nove oblike dela postavljajo namreč mnoga vprašanja o celotnem družbenem in političnem ustroju naših življenj.

—-
Poleg tega
ste vabljeni tudi k pisanju za druge sklope revije. Posredujete nam lahko recenzije knjig, tako strokovnih kot leposlovnih, izdanih v letih 2011 – 2014. Enako velja za filme. Prav tako so dobrodošle recenzije in premišljevanja o posameznih kulturnih dogodkih (gledališče, razstave, umetniške instalacije ipd.). Sprejemamo tudi ostale tekste, ki se reflektirano in premišljeno lotevajo aktualnih problematik. Teksti so lahko esejske ali strokovne narave, vendar pisce prosimo, naj pišejo jasno in razumljivo, saj je revija namenjena širokemu krogu bralstva. Ker to ni znanstvena revija, naj se citati in reference pojavljajo zgolj tam, kjer je nujno.

 

Dolžina tekstov je od 4 do 8 strani (pisava 12, razmik 1,5), recenzije so lahko dolge do 4 strani.

ROK ZA ODDAJO PRISPEVKOV JE 1. OKTOBER 2014 Tekste pošljite na urednistvo@razpotja.si

Na tem naslovu pa smo vam na voljo tudi za vse ostale informacije.

Foto: Grant Kwok / Flickr

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja