Vabilo k pisanju – Razpotja 43: Podoba


Velazquez, Spletične

Uredništvo

19. septembra 2005 je danski dnevnik Jyllands-Posten objavil 12 risb preroka Mohameda, kar je v delu islamskega sveta sprožilo val ogročenja in protestov, medtem pa so podporniki objave branili z načelom svobode govora. Tovrstni spori trajajo že dalj časa, a čas informacijske dobe omogoča, da lahko upodobitev Mohameda v marginalnem časopisu v kratkem času sproži globalni odziv, viralne so podobe. Koran prepoveduje idolatrijo, a določene interpretacije (fatve) znotraj islama gredo v smer, da to pomeni kakršnokoli upodabljanje, medtem ko idolatrija pomeni predvsem določeno versko ravnanje, kjer se prepoveduje enačenje določenega predmeta, osebe ali pojma z bogom. Evropa ima tudi drugačno izkušnjo: izjemno dovršenost del, ki upodabljajo božje od nastopa evropske renesanse, ki pa postanejo predvsem priče moči človekovega znanja, navdiha in tudi lepote.

Kljub temu, da sekularni zahod danes ohranja svobodo glede prikazovanja in v načelih zavrača cenzuro, mu zastavljajo teme prevladujočih (tržnih) načinov reprezentacije žensk ali denimo otrok marsikatero vprašanje o tem, po čigavi podobi je svet narejen – po podobi, ki žensk ne osvobaja, ampak jih podreja. Saj, je kdo zares kdaj vprašal Delacroixjevo Marianne, če ji ustreza, da razgaljenih prsi vodi ljudstvo in medtem bosa taca preko trupel včerajšnjih oblastnikov, da se jo kot tako upodobi kot simbol svobode? Ali obstaja razlika med sliko Svoboda vodi ljudstvo in pa obcestnim plakatom, na katerem vidimo krečiti se lepo zadnjico, da bi nas to navdihnilo za vpis na fitnes?

Večna referenca Slavoja Žižka, film Johna Carpenterja Oni živijo (They live, 1988), v katerem famozna sončna očala delujejo kot orodje kritike ideologije, prikazuje razcep med prikazovanjem sanjskih lepih ljudi, krajev in stvari in resničnimi zapovedmi, ki subjektu znotraj demokracije omogočajo svobodo ohraniti: obey, submit, consume, marry and reproduce.

Toda, se še nahajamo v tem filmu? Kaj predstavljajo spletni mediji? Do katere mere nas zbir podob sebe, ki jih objavljamo, določa in čemu s tem služimo? Razvoj računalniške tehnologije je omogočil, da produkcija, manipulacija in distribucija podob še nikoli niso bile enostavnejše. Vsebine s spletnih medijev zasedajo prostor v oblikah sporočanja osrednjih medijev, tehnologija »deep fake« odpira novo poglavje v razbiranju »resnične« vsebine našega komuniciranja, sredi katerega pa tiči morda še usodnejše vprašanje: Mar v komunikaciji še sploh tvorno sodelujemo?

Vaše prispevke sprejemamo na urednistvo@razpotja.si do 28.2. 2021. Zaželeno je, da se z idejo za pisanje predhodno oglasite uredništvu na isti mail. Poleg tematskih člankov sprejemamo tudi druge članke s področij kulture, humanistike, zgodovine, znanosti in tehnologije, družbe in politike. Ciljamo na prispevke dolžine 10-20 tisoč znakov (s presledki). Vsi objavljeni članki so honorirani (od 80€ do 150€ bruto, odvisno od dolžine).