Vabilo k pisanju – Razpotja 44: Nacionalna država


Uredništvo

Kje smo danes z nacionalno državo? Zdi se, da v nekakšnem zgodovinskem pregibu. Nazadnje, ko smo vedeli, kje smo z zgodovino – namreč, da je je konec –  je nacionalna država še štela med reči, ki so ta konec preživele; toda ne na način, da bi se jo še smelo jemati preveč resno. Razumeli smo o jo bolj ali manj kot najmanj vsiljiv okvir političnega življenja, sicer pa naj bi svoje pristojnosti zlagoma preložila navzdol in navzgor: na nepolitične tržne in civilnodružbene institucije, ter na institucije mednarodnih povezav. 

Kot še toliko drugih stvari, danes vsega tega ne vemo več tako trdno. V preteklem desetletju so se vrstili upori, uperjeni proti transnacionalnemu globalnemu redu, ki so se sklicevali na nacionalno državo – Brexit, Trump, vrsta drugih bolj ali manj uspešnih populističnih evroskeptičnih projektov – ideja močna nacionalne države je ponovno našla mesto na desnem političnem polu. Drugod (Katalonija, Škotska) še vedno vztrajno tlijo odcepitvene težnje narodov brez lastnih suverenih držav. Na polju zunanje politike je še vedno dovolj očitno, da resnična moč izhaja le iz vodenja nacionalne države; in nenazadnje, v zadnjem letu je koronavirus predstavljal splošno globalno grožnjo, krizno ukrepanje pa je še vedno ostalo pretežno domena nacionalnih držav  – ali pa se ni (EU zgodba s cepivi) izteklo pretirano uspešno. In na individualni ravni: ali posameznik nesporno pripada obstoječi državi ali ne, je ena osnovnih razmejitev, ki odloča o kvaliteti njegovega življenja.
Nacionalno državo dojemamo kot nekaj samoumevnega – »tisočletni sen« v primeru Slovenije –  toda v resnici je relativno pozen zgodovinski izum. Kaj odlikuje to politično organizacijsko obliko, v primerjavi z drugimi, zgodnejšimi sistemi moči? Kaj so pogoji njenega nastanka in obstajanja? Kdo si želi ali potrebuje močno vdržavo in kdo ne?  Kaj nacionalne države (danes) zmorejo in česa ne? In kaj se jim drznemo napovedati za prihodnost – jo imajo ali so organizacijska oblika v zatonu? V poletni številki, v času tridesetlenice nastanku te nacionalne države, bomo torej v Razpotjih ponovno premislili, kaj  biti država sploh pomeni.

Vaše prispevke sprejemamo na urednistvo@razpotja.si do 31.5. 2021. Zaželeno je, da se z idejo za pisanje predhodno oglasite uredništvu na isti mail. Poleg tematskih člankov sprejemamo tudi druge članke s področij kulture, humanistike, zgodovine, znanosti in tehnologije, družbe in politike. Ciljamo na prispevke dolžine 10-20 tisoč znakov (s presledki). Vsi objavljeni članki so honorirani (od 80€ do 150€ bruto, odvisno od dolžine).