Vabilo k pisanju – Razpotja 45: Mediteran


Foto. Wikimedia Commons

Uredništvo

»Meje Sredozemlja niso le zemljepisne. Niso vrisane ne v prostoru ne v času. Niso ne zgodovinske ne državne, še nacionalne ne: podobne so krogu s kredo, ki se nenehno izrisuje in briše, širi in oži. Tu so potekale in se prepletale poti olja in vina, žita in začimb, svile in jantarja, znanja in znanosti. Z Vzhoda so prihajala sporočila modrecev in prerokov, molitve in oznanila apostolov. V Sredozemlju se je začela Evropa.«
~Predrag Matvejević, Mediteranski brevir

Mediteran, prostrano območje okoli največjega zaprtega morja, je izmuzljiv koncept – tako s stališča geografije kot tudi iz zgodovinskega ali antropološkega pogleda. Sredozemlje je že tisočletja prostor izmenjave kultur, religij, blaga in idej; prostor različnih civilizacij, ljudstev in mnogoterih trgovskih poti, ki jih je nekoč poenotil Rimski imperij. Tudi zato gledamo na Mediteran kot prostor, kjer se je izoblikovalo to, čemur danes pravimo evropska civilizacija. Vendar pa ob tem pogosto pozabljamo, da je bil Mediteran veliko bolj odločilen za razvoj islamske in judovske civilizacije. Redko razmišljamo o vlogi severnoafriških dežel onkraj biblijskih zgodb ali Bizanca pri izoblikovanju in širjenju krščanske vere, o islamskih učenjakih na Iberskem polotoku, preko katerih smo ponovno spoznali grške filozofe ali pa o dejstvu, da so številni posamezniki z območja današnje Slovenije še v 20. stoletju iskali boljše življenje v premožnejših in bolj razvitih egiptovskih mestih. Pozabljamo, da poti v boljšo prihodnost niso vedno šle v smeri od juga proti severu, ampak velikokrat tudi v obratni smeri.

Večinoma Mediteran povezujemo z Grčijo, Italijo in Španijo, veliko manj pa z Bosno ali Albanijo. O Mediteranu radi razmišljamo v bukoličnih terminih – o poletju, milem vremenu in odlični kulinariki, o temperamentnih prebivalcih, prostranih plažah in ličnih obmorskih mestih – pozabljamo pa na zimsko vlago, burjo in morske nevihte, na Lepo Vido in zasužnjevanje in ropanje celotnih otokov, na mafijo, davčne oaze in križarske vojne. Ali, če pogledamo na bolj aktualno podobo Mediterana: zakaj so turistične točke na Krfu, Ibizi ali Djerbi del naše predstave o “mediteranskosti”, vstopne točke za begunce v Bejrutu, na Lesbosu ali Lampedusi pa ne?

V reviji Razpotja želimo odpreti prostor Mediterana v vsej njegovi raznolikosti in vseh tistih oblikah izmenjav, na katere se večinoma pozablja oziroma se o njih ne govori na glas. Želimo ga predstaviti onkraj turističnih razglednic in evrocentričnega pogleda kot zibelke (zgolj) evropske civilizacije.

Vaše prispevke sprejemamo na urednistvo@razpotja.si do 31.8.2021. Zaželeno je, da se z idejo za pisanje predhodno oglasite uredništvu na isti mail. Poleg tematskih člankov sprejemamo tudi druge članke s področij kulture, humanistike, zgodovine, znanosti in tehnologije, družbe in politike. Ciljamo na prispevke dolžine 10-20 tisoč znakov (s presledki). Vsi objavljeni članki so honorirani (od 80€ do 150€ bruto, odvisno od dolžine).