Vabilo k pisanju – Razpotja 46: Vesolje


Neznani avtor v Camille Flammarion, L’Atmosphère: Météorologie Populaire (Paris, 1888), Wikimedia Commons

Uredništvo

»Noben dogodek se ne more primerjati s tem dogodkom iz leta 1957, tudi cepitev atoma ne, in lahko bi bili domnevali, da ga bodo ljudje kljub zaskrbljujočim vojaškim in političnim okoliščinam, ki so ga spremljale, pozdravili z velikim veseljem. Toda čudno, veselje je umanjkalo in triumfa ni bilo zaslediti, pa tudi kakšnega občutka groze ne, ker zdaj z zvezdnatega neba na nas svetijo naši lastni aparati in orodja. Namesto tega je bila prva reakcija poseben občutek olajšanja, ker je bil ‘storjen prvi korak, da lahko pobegnemo iz zemeljske ječe.«.
~ Hannah Arendt, Vita Activa

Najverjetneje se še danes mnogim citirane besede zdijo vsaj čudaške. Le kaj bi lahko bilo narobe z osvajanjem vesolja? To je navsezadnje osnovna tema večine znanstvene fantastike, to je bil  najprestižnejši oder tekmovanja med ZDA in Sovjetsko zvezo in to so otroške sanje, ki jih danes udejanjajo milijarderji internetne ekonomije z Elonom Muskom in Jeffom Bezosom na čelu. Ideja osvajanja vesolja je pravzaprav radikalizacija novoveške ideje osvajanja novih horizontov v času, ko je cela Zemlja že preučena in kartirana in se je človek za novo smer kolonizatorskega pobega moral obrniti proti nebu.

Takšno videnje vesolja odseva človeške aspiracije in želje – kar je držalo že od nekdaj. Nebo je bilo vedno projekcija človeka. Danes nanj gledamo kot na prostor fizikalnih izračunov, nekoč pa je bilo prostor filozofskih in metafizičnih vprašanj. Pred osvajanjem vesolja z raketami so ga astronomi osvajali s teleskopi, sprememba pozicije Zemlje v vesolju pa je bila ena ključnih bitk, iz katere se je današnje (znanstveno) dojemanje sveta sploh rodilo. Galilejeva znamenita izjava »Eppur si muove« izraža ravno to novo mišljenje, ki išče objektivno resnico onkraj predpisanih cerkvenih dogem, po katerih je na nebu, tam nekje onstran, domovanje Boga. 

A še preden so sploh izumili onstranstvo, so ljudje že tisočletja imeli nebo za domovanje bogov in so  svojo tuzemsko usodo pojasnevali z zvezdami. V zgodovini so ljudje celo veliko bolje poznali nebo kot Zemljo: potovanja po zemeljski površini so bila nekoč veliko težja in nevarnejša kot danes, vesolje pa so lahko natančno opazovali in preučevali, ne da bi se sploh premaknili. Danes namesto zvezd o naši usodi veliko bolj odločajo sateliti, ki smo jih poslali na nebo in preko katerih prenašamo informacije, komuniciramo, napovedujemo vreme, navsezadnje pa nam služijo celo za določanje naše lokacije na Zemlji.

V Razpotjih želimo premisliti različne aspekte vesolja, ki jih imamo za samoumevne, in pregledati v kakšnem odnosu do vesolja sploh smo. Kje je meja med vesoljem in Zemljo? Kako se je je pojmovanje vesolja spreminjalo v zgodovini? Kakšne so pravne in geopolitčne razsežnosti osvajanja vesolja? Kdo je res tisti, ki ga bo osvajal – in kdaj?

Vaše prispevke sprejemamo na urednistvo@razpotja.si do 20.11. 2021. Zaželeno je, da se z idejo za pisanje predhodno oglasite uredništvu na isti mail. Poleg tematskih člankov sprejemamo tudi druge članke s področij kulture, humanistike, zgodovine, znanosti in tehnologije, družbe in politike. Ciljamo na prispevke dolžine 10-20 tisoč znakov (s presledki). Vsi objavljeni članki so honorirani (od 80€ do 150€ bruto, odvisno od dolžine).