Vabilo k pisanju za poletno številko. Tema: KRITIKA


Včasih se zgodi, da je literarna kritika napisana bolje od romana, o katerem govori. Tudi komentator je lahko pri kritiki politike razsodnejši od tistih, ki v politiki delujejo poklicno; in kritik za jedilno mizo lahko okuša bolje od kuharja za pultom. Povedano na kratko, kritika je pogosto vrednejša od predmeta kritike.

Toda celo takrat, ko kritik doseže idealno mešanico pokroviteljstva, empatije in strupenosti, je njegova dejavnost še vedno odvisna od dela, ki ga kritizira. Kritik lahko prebiča slab roman; toda bič mu priskrbi roman sam. Kritiziranje je bistveno prehodna dejavnost: brez ustvarjalca in njegovih stvaritev je prazen pogled.

V naslednji številki Razpotij hočemo ta položaj nekoliko spremeniti. Tokrat želimo zbrati članke, ki bodo pisali o sami kritiki. Pogled hočemo preusmeriti na to dejavnost kritike, ki odloča o vrednosti drugih aktivnosti ­– vrednosti pisanja, političnega delovanja, umetniškega ustvarjanja –, pri tem pa sama ostaja skrita za predmetom kritike.

Za vodilo bi radi vzeli tri vprašanja, ki jih ustvarjalci tradicionalno – in običajno s povišanim glasom – postavljajo kritiku. Prvič, s kakšno pravico kritiziraš? Kaj kritika avtorizira, da podaja sodbo o delujočem in njegovem delu? S kakšno pravico domneva, da njegova ocena nima zgolj zasebne vrednosti, temveč naj bi bila veljavna tudi za druge razsodnike? Na katero vednost se opira, če je res, da sam ne spada med ustvarjalce in zato ne more govoriti iz lastnih izkušenj?

Drugič, kdo misliš, da sploh si? Kako opredeliti kritika v razmerju do delujočega v ožjem smislu besede? Kako je s poklicem kritika povezana njegova lastna osebnost, se pravi to, kar je kritik kot individuum? Ali življenje in zablode slavnih kritikov, npr. Paula de Mana, vplivajo na avtoriteto, s katero se izrekajo o literarnih delih? V čem se javna persona kritika, kolumnista ali komentatorja razlikuje od osebnosti politika? Zanimajo nas članki, ki bi kritika odkrili v tem, kdo sploh je.

In tretjič: zakaj ne kritiziraš drugih? Saj res, zakaj ne? Za naslednjo številko Razpotij sprejemamo tudi vse tiste članke, ki hočejo kritizirati neko delo, politiko ali preprosto družbeni trend. Iščemo avtorje, ki želijo izkazati svojo kritiško virtuoznost.

Že skoraj desetletje poslušamo klišejsko oceno, da naj bi živeli v »kriznih« časih. Pri Razpotjih mislimo drugače: živimo v kritičnem, celo hiperkritičnem času. Svoje pisce vljudno vabimo, naj se nam pridružijo pri premisleku te kritičnosti.

Uredništvo Razpotij si želi s svojimi pisci komunicirati na vseh stopnjah pripravljanja člankov. Na običajni naslov – urednistvo@razpotja.si – prejemamo osnutke člankov, predloge ter vsebinska in tehnična vprašanja avtorjev.

Dolžina člankov je 15.000 do 20.000 znakov s presledki oz. okoli polovice avtorske pole.

Kot vedno sprejemamo tudi knjižne in filmske recenzije ter članke, ki obravnavajo aktualna ali večna vprašanja, povezana s kulturno in umetnostjo.

Rok za oddajo prispevkov je 20. junij 2016 na naslov urednistvo@razpotja.si.