Vabilo k pisanju za zimsko številko. Tema: JAVNI INTERES


javni_HORIZONT

Obstaja cel seznam temeljnih političnih pojmov, ki jih več ne znamo uporabljati resno. Zvenijo preveč svečano. Politik, ki bi danes govoril o Pravici, o Zvestobi skupnosti, si še sam ne bi verjel. Zato smo izumili birokratske evfemizme, tehnične izraze, s katerimi nadomeščamo klasične pojme naše politične tradicije. Pravica je postala družbena pravičnost. Zaveza politični skupnosti je zdaj družbena odgovornost. In naposled, najpomembneje za nas, skupno dobro – ta prvi predmet politike – se imenuje »javni interes«.

»Naše podjetje je v javnem interesu.« »Naša stranka se zavzema za javni interes.« Te formulacije nam grejo lažje z jezika, kot če bi govorili o skupnem dobrem. V zadnji letošnji številki Razpotij pa bomo storili prav to: poskušali bomo premisliti, kaj je na javnem interesu sploh še skupnega in kako lahko ta interes še razumemo kot neko dobro.

Prvič, pisce vabimo, da skupaj z nami preizprašajo smisel »javnosti« v tem javnem interesu. V zadnjih desetletjih se je, vsaj v Sloveniji, utrdilo stališče, da je skupnost kot nosilka tega interesa pravzaprav identična državi. Sleherna razprava o tem, ali je neka institucija, podjetje ali dejavnost v javnem interesu, se nazadnje zvede na vprašanje, ali je ta stvar vredna državnega financiranja oziroma državnega upravljanja. Toda od kod ta primat države v skupnostnem življenju? Ali sme šele država določati smotre, ki tvorijo javni interes? Ali pa obstaja, nasprotno, neko skupno dobro, ki se ohranja neodvisno od države in ga je treba pred njo celo zaščititi? Je danes še smiselno govoriti o civilni družbi, tej nedržavni, celo protidržavni sferi, ki jo je v osemdesetih znova odkrila vzhodna in centralna Evropa?

Drugič, preiskati želimo pomen interesa v tem izrazu. Interes je značilno liberalen pojem. Poleg tega se beseda v mnogih evropskih jezikih (ang. interest, fr. intérêt) veže na čisto ekonomski dobiček. Ali nam to nakazuje, da je javni interes vedno mogoče prevesti v ekonomsko korist? Ali je skupno dobro le še interes tega razširjenega gospodinjstva, namreč države? In nasprotno, kako je mogoče upravičiti tisti del skupnega dobrega, ki ni finančno vzdržen? Kakšne so argumentacijske in retorične strategije, s katerimi lahko danes podpremo šport, znanost ali kulturo kot oblike skupnega dobrega?

Hrbtna stran javnega interesa je zainteresirana javnost. »Javnost ima interes« – ali to pomeni, da ima tudi pravico vedeti? Kakšni so politični in pravni razlogi, zaradi katerih lahko javnost zahteva popoln pregled nad nekim družbenim procesom? Ali je transparentnost sploh mogoče doseči brez sklicevanja na skupno dobro, na javni interes? Ali pa je, povsem drugače, »zainteresirana javnost« zgolj drugo ime za javnost, ki se napaja pri neskončnem toku vedno novih afer, ki je »zainteresirana« le še v smislu radovednosti?

V vsakem primeru lahko o skupnem dobrem odloča le javna beseda. Vljudno vas vabimo k sodelovanju pri tej razpravi!

Uredništvo Razpotij si s svojimi pisci želi komunicirati na vseh stopnjah pripravljanja člankov. Na običajni naslov – urednistvo@razpotja.si – prejemamo osnutke člankov, predloge ter vsebinska in tehnična vprašanja avtorjev.

Dolžina člankov je 15.000 do 20.000 znakov brez presledkov oz. okoli polovice avtorske pole.

Kot vedno sprejemamo tudi knjižne in filmske recenzije ter članke, ki obravnavajo aktualna ali večna vprašanja, povezana s kulturno in umetnostjo.

 

Rok za oddajo prispevkov je 25. november 2015 na naslov urednistvo@razpotja.si.