Zakaj Nova Gorica – Evropska prestolnica kulture 2025?


Članek je bil napisan jeseni 2017.

Neda Rusjan Bric

Leta 2025 bo eno od slovenskih mest dobilo naziv Evropska prestolnica kulture. Ta prestižni naslov, ki za mesto in okolico pomeni prepoznavnost v evropskem prostoru, bo do leta 2025 prejelo že okoli 70 evropskih mest. Kaj naziv Evropska prestolnica kulture (EPK) sploh prinaša in zakaj smo se v letu, ko praznujemo 70 letnico ustanovitve našega mladega mesta, začeli v Novi Gorici pripravljati na kandidaturo za ta bleščeči naziv (in izziv)?

Prva misel povprečnega prebivalca našega mesta ob pojmu »prestolnica kulture« je: »Ali res potrebujemo več kulture in umetnosti?« – pri čemer se osrednja bojazen seveda vrti okoli denarja in sredstev, ki naj bi jih mesto za to namenilo. Namenjanje sredstev za kulturo je danes namreč le za redke prioriteta. Brez razmisleka kaj v resnici kultura sploh je, kaj pomeni, kaj prinaša in kako lahko izboljša naša življenja, je odgovor večine ljudi, ki niso zavezani kulturi in umetnosti, seveda: »Ne, ne potrebujemo!« Zato si je najprej potrebno odgovoriti na vprašanje, kaj vse kultura sploh je. Kultura namreč niso zgolj kulturni in umetniški dogodki, rezervirani za elitne posameznike, ki svoj prosti čas namenjajo vzvišenim užitkom, ampak je v resnici vse, kar nas obkroža; je naša zgodovina, kultura našega naroda, odraz področja, kjer živimo, kamor smo se rodili in kar bomo pustili zanamcem.

Začnimo pri kulturi bivanja: začne se v našem domu, nadaljuje pa takoj, ko prestopimo njegov prag: urbana arhitektura, umetnost urejanja parkov, umetelno speljane ulice in poti, urejeni, človeku prijazni trgi in mestni kotički s prijetnimi kavarnami, sprehajalne in kolesarske poti, vodni parki, mestni vrtovi ipd. so prepoznavni znak skupnosti, ki živi polno, s premislekom in hkrati zadovoljuje svoje čute z uporabno estetiko. Že nekaj tako preprostega in/ali banalnega, kot so lično, smiselno in kreativno urejena območja za odlaganje odpadkov, ki ne kazijo videza ulic in so naravnana reciklažno in trajnostno, so odraz skupnosti, ki ji ni vseeno zase, za drugega in za svet okoli sebe. Estetsko urejena mestna območja, kjer se gibljemo in srečujemo na vsakodnevnih poteh, so nekaj, kar vpliva na počutje slehernega prebivalca ali obiskovalca mesta, ne glede na njegovo siceršnje dojemanje kulture.

Kulturna dediščina naroda in področja: Goriška s svojo viharno zgodovino, dediščino vojn in presečiščem kultur, polna kulturnih spomenikov iz preteklosti, palač in gradov na tej in drugi strani meje, naravnih znamenitosti Posočja, Krasa, Brd in Vipavske doline, nenazadnje tudi le 70 let stara arhitektura novo nastalega mesta s svojo industrijsko dediščino, so temelji na katerih gradimo svojo sedanjost in prihodnost. Obnovljene in funkcionalne palače in gradovi, športna in sprehajalna središča v naravi, spomeniki, obeležja, spominski parki, poimenovanja ulic, muzeji, spominski dogodki, vse to je kulturna dediščina, ki jo je vredno ohranjati in nadaljevati za vsako ceno.

Tu je še telesna kultura. Na področju tolikih naravnih danosti, kot jih ima goriška s širšo okolico, ki sega od gora do morja, je modro, smiselno in domiselno oblikovanje krajev, poti in dogodkov namenjenih rekreaciji in športu nekaj nujnega in skoraj samoumevnega. Že samo reka Soča, z možnostmi ribarjenja, kajakaštvom, raftingom in drugimi aktivnostmi ter z njimi povezanimi dogodki, obdana s sprehajalnimi in kolesarskimi potmi in kotički za piknike in počitek, je prvovrstna atrakcija v svetovnem merilu. Izliv reke v morje s tamkajšnjim naravnim in pokrajinskim parkom in rezervatom za ptice, prav tako. Številne peš in kolesarske poti po čudoviti pokrajini Brd, Krasa in Vipavske doline, dajejo možnost kvalitetnega preživljanja prostega časa za domačine in so privlačna dejavnost za sodobne turiste, ki iščejo naravne in kulturne znamenitosti v povezavi z aktivnim dopustovanjem.

Ne pozabimo na kulinarično kulturo. Vzdrževanje in ohranjanje tradicionalnih jedi, pijače, pa tudi obredov in verovanj naših prednikov, so naše zadovoljstvo in naša dolžnost. Ekološko in trajnostno naravnano vrtnarjenje in kmetovanje, kot tudi tradicionalna predelava in priprava hrane, sadjarstvo in vinarstvo, prinašata neverjetno dodano vrednost nam in generacijam za nami. Oblikovanje novih trendov v prehrani in vinski kulturi prinašata napredek in zagotovilo obstoja in razvoja panog, ki prinašajo ne le užitke v zadovoljevanju okusov pač pa tudi delovna mesta in kvalitetno preživetje, hkrati pa zagotavljata kvaliteto lokalno pridelane hrane in možnost čim večje samooskrbe.

Jezik in jezikovna kultura sta poglavitni nosilec naše biti in zavedanja. Sta srce vsakega naroda. Z maternim jezikom se začne naše dojemanje sveta in kulture, v katero smo se rodili. Zato je na našem področju ena temeljnih prioritet poznavanje jezika soseda. Skozi jezik soseda, v našem primeru italijanskega, za sosede pa našega, slovenskega, spoznavamo drug drugega, naše podobnosti in razlike. Ko skozi jezik »vstopimo v čevlje drugega«, se naši predsodki razblinijo, naše zavedanje razširi, spoznamo kaj nas povezuje, nas dela podobne, razširi se znanje, poveča se strpnost in razumevanje. Šele, ko bo večina prebivalcev tega območja vsaj pasivno znala jezik soseda, bomo lahko resnično zaživeli skupaj; ko bo vsak lahko govoril svoj jezik, sogovornik pa ga bo razumel in odgovarjal v svojem jeziku, tedaj ne bo več ovir za vsakršno sodelovanje, tako poslovno, kulturno, kot družabno. S projekti učenja jezika, obveznim predmetnikom v osnovnih šolah in vrtcih, delavnicami in druženji, lahko dosežemo neslutene možnosti povezovanja prebivalcev obeh področij ob meji.

Naziv »Evropska prestolnica kulture« je priložnost, da se vsi ti dejavniki povežejo, izboljšajo in izpostavijo tako, da postanejo zanimivi za širšo, evropsko javnost, ki išče tradicijo in sodobnost, posebnosti in podobnosti, unikatnost in prepoznavnost. Prvi in poglavitni cilj EPK pa je predvsem, da se izboljša kvaliteta življenja prebivalcev mesta in njegove širše okolice. Nova Gorica v povezavi s svojo sestrsko Gorico in celotnim goriškim področjem, s svojo naravno in kulturno dediščino, ki sega od Alp do Mediterana, s konglomeratom kultur in prepletom slovanskega in latinskega temperamenta, je idealno področje za vzpostavitev kreativne, unikatne in bogate evropske prestolnice kulture. Naziv odpira možnosti za vzpostavitev novih načinov lokalnega, regionalnega, nacionalnega in mednarodnega povezovanja. Privabi nove kreativne potenciale, okrepi prizadevanja že obstoječih institucij, s finančno pomočjo ponuja možnosti uresničenja že zastavljenih lokalnih ciljev in kreiranje novih: vzpodbudi obnovo arhitekturne dediščine, vzpostavi številne urbanistične in infrastrukturne načrte, preuredi obstoječe institucije ter načrtuje in vzpostavi nove, okrepi ter utrdi že obstoječe programe in pripravi nove.

Projekt Evropska prestolnica kulture 2025 je za celotno področje enkratna priložnost, da preko kulturnega angažmaja, celostno poveže vse potenciale obmejnih mest in področij in jih prvič v zgodovini poveže v kulturno, turistično, gospodarsko, izobraževalno in infrastrukturno enoto, ki bo izboljšala kvaliteto življenja, povečala gospodarski razvoj in investicije, okrepila izobraženost in poznavanje kulture soseda ter na ta način pritegnila tako množice kulturnih turistov kot omogočila zdajšnjim in novim prebivalcem kvalitetnejše bivanje.

Predvidoma bo v letu 2020 objavljen razpis za kandidaturo, na katerega se bodo prijavila slovenska mesta, med njimi tudi Nova Gorica. Do takrat je potrebno pripraviti celovit predlog, načrt – kandidaturo, ki obsega vse vidike, predvsem pa dva sklopa: programski in investicijski. Po tem, ko evropska komisija določi zmagovalca, se začne obdobje uresničevanja načrtovanega, ki doseže vrhunec v letu 2025, ko se odvijejo tudi vsi programski sklopi, umetniški in kulturni dogodki, programi in projekti. Ne glede na izid in pridobitev naslova EPK pa je pomembno tudi to, da pridobi Nova Gorica in celotno področje, bogate izkušnje, načrte, povezave, že s samo pripravo kandidature – vse zastavljeno je namreč odlična popotnica za nadaljevanje, vizija, kam naj se mesto usmeri v prihodnosti.

Kandidatura Nove Gorice ima gotovo vse pogoje za uspeh: novonastalo mesto v povezavi s starim mestom – starodavnim središčem goriške pokrajine, mejni, razdeljeni mesti, mesti vojn in prijateljstva, mesti zgodovine, sodobni, univerzitetni mesti, mesti, ki sodelujeta, sodihata in soživita, kljub ali prav zaradi njune mešanice kultur, sta gotovo nenavadno, zanimivo in evropskega duha polno področje, primerno za Evropsko prestolnico kulture. Zaledje obeh mest od izvira do izliva reke Soče, Brda, Kras, Vipavska dolina in Furlanija-Julijska krajina, so temelji, na katerih mesti trdno stojita. Vse je odvisno le in samo od nas samih – tukajšnjih prebivalcev, naše skupne vizije, smelosti, zavzetosti in duha, ki ga bomo vdihnili naši Evropski prestolnici kulture.×


Članek je bil prvotno objavljen v Razpotja 29: Nova gorica pozimi 2017.

Na spletu lahko preberete le manjši del člankov, objavljenih v reviji. Za sproten dostop do vseh člankov v obstojni, oprijemljivi in pozorno oblikovani tiskani obliki se naročite.