Ukrajinski pravoslavni rebus

Foto: Rbrechko, CC BY-SA 4.0, Wikimedia Commons

Aleš Maver

Nemara je od vseh zahtevnih vprašanj, povezanih z dokončnim osamosvajanjem Ukrajine, ki je dobilo odločilni pospešek v poznem letu 2013, najbolj zamotano cerkveno vprašanje. Seveda je tesno povezano z zelo raznolikimi temelji zgodovinskega in skupnostnega spomina v različnih delih države. Toda cerkveni klobčič bo še veliko teže razvozlati kot politični, glede katerega je vsaj nekoliko upravičeno upanje, da vrnitev v povsem stare tirnice, ko bi Ukrajina še lahko postala nekakšna gromozanska marionetna tvorba ruskega medveda, ni več mogoča.

Pester verski zemljevid

Ukrajinski verski rebus je seveda nastal v tesni spregi z zapleteno ukrajinsko zgodovino.


Iz arhiva taktičnih jugoslavizmov

Ilustracija: Helena Tahir

Saša Hajzler

Jugoslovanstvo je fluidni koncept, ki so ga različni ljudje v različnih časih razumeli različno, ni bilo enotne definicije, kdo je bil ali ni bil Jugoslovan.

Dejan Djokić

Muzej Jugoslavije v Beogradu skromno čaka na prenovo. Stoji tik ob Hiši cvetja, kjer sta pokopana nekdanji dosmrtni predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije maršal Josip Broz Tito in njegova žena Jovanka. Srčiko mavzoleja, kjer je nekoč stal vodnjak, danes zavzema marmorna grobnica. Ta osrednji del so nekoč obdajali delovni prostori, spalnica, salon, soba za goste in knjižnica, danes pa so na teh stenah razobešena pisma, tapiserije, gobelini, fotografije in risbe, ki so jih prispevali državljani Jugoslavije.


Na Vzhodu veliko novega

Foto: Panorama Hotel, FORTEPAN / Nagy Gyula, CC BY-SA 3.0, Wikimedia Commons

Jaša Bužinel

Na področju popularne glasbe v Evropi je še naprej splošno sprejeto dejstvo, da je zahodna glasbena produkcija, kamor spadajo tako anglosaške kot tudi skandinavske, nemške, francoske, beneluške, iberske in apeninske glasbene scene, a priori večvredna, kvalitetnejša, bolj domiselna in aktualna. Ta zelo ozka in nasploh ignorantska perspektiva je posledica več desetletji medijske hegemonije zahodnega, predvsem angleškega glasbenega tiska, ki je nekje od šestdesetih let dalje, predvsem od izbruha beatlemanije in vseh drugih manij, ki so sledile, krojil in varoval diskurze na področju popularne glasbe in njene zgodovine.


Brati Tujost kapitala

Primož Krašovec

Tujost kapitala

Spremna beseda: Vincent Le

Sophia, Ljubljana 2021

Maks Valenčič

»We have been told more than we should have been told, if we still want to pretend.«
– Nick Land

Kljub raznim poskusom in nedavni knjigi Tujost kapitala sociologa kulture Primoža Krašovca pri Založbi Sophia, akceleracionistična filozofija v Ljubljani ni bila nikoli dokončno izražena (ali razumljena). Tudi zato je treba Krašovčev knjižni prvenec, ki kljub sklicevanju na nekatere ključne predstavnike akceleracionistične misli še vedno deluje nekoliko preveč samostojno in avtorsko, umestiti v širši vektor logike postajanja ter se s tujostjo akceleracionistične filozofije spoprijeti na tovrsten način.


ZDA od prepovedi suženjstva do uzakonjene segregacije – Rasizem in oblikovanje bele rase II. del

Foto: Wikimedia Commons

Blaž Kosovel

Ali prepoved suženjstva odpravi tudi rasizem, ki je suženjstvo upravičeval? Vzpostavitev koncepta bele superiornosti anglosaške rase v ZDA se je zgodil kot način razdora med revnimi belci in črnci, da se ne bi nikoli več skupaj uprli kolonialni eliti. To je bil tudi način, kako revnim belcem dati občutek večvrednosti nad črnci in občutek svobode, ne da bi poleg tega prejeli kakršnokoli ekonomsko spodbudo. Ideja bele nadvlade je služila kot upravičenje suženjstva. Ko pa so suženjstvo ukinili, to še ni pomenilo, da so ukinili tudi samo rasno hierarhijo. Borba za ukinitev suženjstva hkrati ni bila tudi borba za rasno enakopravnost.


Mostovi na Drini

Foto: Jankosam / Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0

Miha Turk

To pomlad je minilo 30 let od začetka agresije na Bosno in Hercegovino. Kompleksnost konflikta se kaže že v težavnosti datiranja začetka vojne. Začetek vojne se po navadi sicer datira 6. aprila 1992, čeprav so se sporadični spopadi začeli že kakšen teden prej. Obleganje Sarajeva se je začelo 5. aprila. Dan kasneje je Bosna in Hercegovina razglasila neodvisnost, obkoljevalci Sarajeva pa so na to odgovorili z obstreljevanjem množice, ki je protestirala za mir, z granatami. Čeprav so protestirali proti vsem, so bili po granatiranju prisiljeni izbrati stran. Razglasitvi neodvisnosti je sledil sistematičen spopad med vlado pod vodstvom Alije Izetbegoviča v Sarajevu in med »vojsko Republike Srbske«, ki je bila neuradno (a dokazano) podprta z materialom, orožjem in osebjem Miloševičeve vlade v Beogradu (kasneje se je izkazalo, da je beograjska vlada izplačevala tudi plače oficirjev vojske Republike Srbske).


Razpotja 48: Slovani

Ilustracija: Helena Tahir

Uredništvo

Še vedno vojna

Še pred začetkom zbiranja besedil za tematski sklop o Slovanih nam je predmet teme že razklala bratomorna vojna; zdelo se je, da nas zgodovina potiska k temu, da se med poluradnimi stereotipnimi potezami slovanstva osredotočimo predvsem na tiste mračne, usodne, samodestruktivne.

Toda kako upravičeno je pravzaprav to? Smo slišali kdaj govoriti o »bratomornosti« romanskih ali germanskih ljudstev? Je to zato, ker nam zgodovina za to ne bi dala priložnosti?

To nam že nekaj pove o tem, kako vidimo slovanske narode. Zahodni narodi pobegnejo obtožbi bratomornosti, ker jim je priznana modernost – so prej neka določena koncentracija moči kot pa skupnost ljudi.


Desetletje Boruta Pahorja

Članek je bil napisan leta 2020.


Peter Karba


Nasloviti besedilo »desetletje Boruta Pahorja« je nekoliko ponesrečeno, saj je pomen naslova prepuščen bralčevi interpretaciji, ki se nasloni bodisi na desetletje bodisi na Boruta Pahorja. Če se nasloni na desetletje, naslov zadeva čas, ki sta ga zaznamovala lik in delo Boruta Pahorja, če na Boruta Pahorja, pa pomen zadeva Boruta Pahorja, ki ga je zaznamoval, oblikoval nek poseben čas; v našem primeru posebnih deset let, v katerih je Borut Pahor postal to, kar je (danes). Pričujoče besedilo nima ambicije ne do prvega (zgodovinskega) in ne do drugega (biografskega) pomena naslova.

Zastavitev je formalna in skromnejša; obravnavali bomo zadnjih deset let prisotnosti in dela Boruta Pahorja, od leta 2010 do 2020, za katera v izhodišču ne mislimo, da so kako posebej pomembna v njegovem življenju ali pa da jih je Pahor posebej zaznamoval.